Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.505-4.529) 
- razpihoválec -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor razpihuje: razpihovalec ognja / razpihovalci upora ♪
- razpirálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) tisk. razpiralo ♪
- razpirálo -a s (á) 1. tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju: razpreti črke z razpirali 2. grad. strešno povezje, pri katerem se obtežba preko poševnih opor prenaša na poveznik: trapezno, trikotno razpiralo ♪
- razpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razpisuje: razpisovalec natečaja ♪
- razplojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
- razpolagálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor s čim razpolaga: pravice razpolagalcev ♪
- razpolagálen -lna -o prid. (ȃ) jur., navadno v zvezi razpolagalna pravica pravno priznana pravica do razpolaganja s stvarjo ♪
- razporejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
- razpošiljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
- razpošiljálnica -e ž (ȃ) zastar. ekspedit: odpreti razpošiljalnico ♪
- razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
- razprševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) razpršilec: razprševalec vode ♪
- razprševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava ♪
- razprševálnik -a m (ȃ) razpršilnik: škropiti z razprševalnikom / pritrditi razprševalnik na cev ♪
- razredčeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) razredčilo: razredčevalec za barve ♪
- razredčeválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) strojn., v zvezi zračna razredčevalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; vakuumska črpalka: poveznik zračne razredčevalke ♪
- razrezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razrezuje: razrezovalec je z ostrim nožem razrezoval meso ♪
- razsajálec -lca [u̯c] m (ȃ) razsajač: razsajalce so komaj ukrotili ♪
- razsipálnik -a m (ȃ) agr. stroj za razsipanje, trosenje umetnih gnojil ♪
- razsojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsojevalec 2. knjiž. ocenjevalec: razsojevalec gledaliških del ♪
- razsojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt ♪
- razsoljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda ♪
- razstavljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstavljanje: razstavljalna dejavnost / knjiž. razstavljalna metoda razčlenjevalna, analitična metoda ♪
- razstreljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku ♪
- razstreljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo ♪
4.380 4.405 4.430 4.455 4.480 4.505 4.530 4.555 4.580 4.605