Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.405-4.429) 
- rahljálnik -a m (ȃ) 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom ♪
- rajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rajanje: rajalno razpoloženje / otroške rajalne igre, pesmi ♦ šport. rajalni pohod slikovito korakanje telovadcev na telovadišče in razvrščanje za nastop ♪
- rajalíšče -a s (í) knjiž. prostor za plesanje, rajanje: rajališče otrok ♪
- rál -a m (ȃ) nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral: obdelati ral vinograda ♪
- rál -í [rau̯ tudi ral] ž (ȃ) star. 1. oranje: goniti vole pri rali 2. orna zemlja; ornica: megla pokriva ral ♪
- rálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ralo: ralna ročica / ralno obdelovanje polja ◊ zgod. ralno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje z ralom ♪
- rally tudi reli -ja [réli] m (ẹ̑) šport. športno tekmovanje, navadno avtomobilsko, ki se začne v različnih krajih, cilj pa je skupen: udeležiti se rallyja; tekmovati na rallyju; dolg, naporen rally / rally v motornem letenju; neskl. pril.: rally voznik; rally tekmovanje ♪
- rálo -a s (á) orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača: orati z ralom; leseno ralo; najdbe keltskih ral / vpreči v ralo / slabš. kaj boš s tem ralom plugom ◊ anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina ♪
- rapálski -a -o prid. (ȃ) zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ♪
- ravnálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) delavec, ki kaj ravna: zaposlen je kot ravnalec kož ◊ teh. premakljiva priprava na pisalnem stroju, ob kateri se vlaga papir ♪
- ravnálen -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na ravnanje: ravnalna letev, miza, plošča; ravnalno kladivo, nakovalo / ravnalni stroj za pločevino / ravnalne naprave v vesoljski ladji krmilne naprave ♪
- ravnálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od ravnalec: dela kot ravnalka časopisov ◊ teh. ravnalna letev, plošča ♪
- ravnálnik -a m (ȃ) teh. stroj za ravnanje pločevine: ravnati palice na ravnalniku, z ravnalnikom / pločevinski ravnalnik ♦ agr. stroj z ravno desko za ravnanje, izravnavanje tal ♪
- ravnálo -a s (á) 1. priprava za ravnanje: za ravnalo je uporabil desko // grad. priprava za določanje, ugotavljanje vodoravnosti: z ravnalom ugotoviti ravnost zidu / cevno ravnalo; vodno ravnalo vodna tehtnica 2. knjiž. regulator: naravnati ravnalo glasnosti, pritiska 3. knjiž. kar kaj uravnava sploh: pelin je ravnalo za želodec / ugotoviti osnovna ravnala proizvodnje ◊ žel. parno ravnalo naprava parne lokomotive, s katero se uravnava pritisk pare med kotlom in cilindri ♪
- razálo -a s (á) geod. priprava z dvema cevkama, delno napolnjenima s tekočino, za določanje višinskih razlik med točkami na terenu ♪
- razbijálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor razbija: razbijalec skal, starega železa / ekspr. razbijalec enotnosti ♪
- razbijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbijanje: razbijalno orodje / razbijalna dejavnost, politika ♪
- razbijálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na razbijalce: razbijalsko orodje / razbijalska tolpa / razbijalsko delovanje nekaterih političnih skupin ♪
- razbremenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine ♪
- razčiščeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se razčiščuje: razčiščevalni pogovori v društvu ♪
- razčlenjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer ♪
- razčlenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer ♪
- razdálja -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh
kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka
zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
- razdáljnik -a m (ȃ) adm. priprava na pisalnem stroju za nastavljanje razdalje med vrsticami ♪
- razdejálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razdiralen, uničevalen: razdejalna moč vetra / razdejalni bes ♪
4.280 4.305 4.330 4.355 4.380 4.405 4.430 4.455 4.480 4.505