Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.355-4.379) 
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj ♪
- psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela ♪
- ptialín -a m (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
- púhalica -e ž (ū) nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz: veter je povzročal puhalice ♪
- puhálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka 2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko ♪
- puhálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik ♪
- puhálo -a s (á) teh. priprava, ki daje, oddaja tok zraka v sunkih: puhalo je potiskalo zrak v zgorevalni prostor; puhalo za hlajenje stroja / kovaško puhalo; puhalo na motorni pogon // agr. cevasti del puhalnika: zamenjati puhalo ♪
- punktálen -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko ♪
- punktuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko trenuten: punktualno dejanje ◊ muz. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov ♪
- púrpalica -e ž (ȗ) nar. mak: purpalice med pšenico; rdeč kot purpalica ♪
- puščálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri ♪
- puščálen -lna -o prid. (ȃ) nekdaj namenjen za puščanje krvi: puščalni nožič ♪
- puščálo -a s (á) nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo ♪
- púškomitraljéz -a m (ȗ-ẹ̑) voj. orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih, lahka strojnica: streljati s puškomitraljezom ♪
- púškomitraljézec -zca m (ȗ-ẹ̑) voj. vojak, izurjen za ravnanje s puškomitraljezom: biti pomočnik puškomitraljezca ♪
- racionálen -lna -o prid., racionálnejši (ȃ) knjiž. 1. ki temelji na razumu, razumski: racionalne metode, odločitve; racionalno razlaganje sveta; racionalen in emocionalen / kritik ne uporablja racionalnega jezika / racionalno izbiranje poklica premišljeno 2. ki zaradi skladnosti z razumom omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalna organizacija gospodarstva / kopanje rude v tem premogovniku ni več racionalno ◊ mat. racionalno število število, ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili racionálno prisl.: racionalno obdelana zemlja ♪
- racionalíst -a m (ȋ) 1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist 2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi ♪
- racionalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na racionaliste ali racionalizem: racionalistična razlaga pojava / racionalistična filozofija racionalístično prisl.: racionalistično usmerjen človek ♪
- racionalizácija -e ž (á) glagolnik od racionalizirati: racionalizacija proizvodnje; posvetovanje o racionalizaciji / racionalizacija gradiva ♪
- racionalizátor -ja m (ȃ) kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: postal je večkratni racionalizator; spremeniti odnos do racionalizatorjev, novatorjev in iznajditeljev ♪
- racionalizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na racionalizatorje ali racionalizacijo: prejeli so veliko racionalizatorskih predlogov ♪
- racionalizátorstvo -a s (ȃ) dejavnost racionalizatorjev: podpirati racionalizatorstvo; novatorstvo in racionalizatorstvo ♪
- racionalízem -zma m (ȋ) 1. sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: zanj je značilen racionalizem / z racionalizmom se ne da vsega urediti 2. filoz. filozofska smer, po kateri je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba, ideje racionalizma 3. razumskost: racionalizem pesmi ♪
- racionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje 3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati 4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah ◊ mat. odpraviti koren racionalizíran -a -o: racionaliziran postopek
♪
4.230 4.255 4.280 4.305 4.330 4.355 4.380 4.405 4.430 4.455