Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.255-4.279) 
- pristajalíšče -a s (í) prostor za pristajanje: označiti na zemljevidu pristajališče; ladja je odplula iz pristajališča; pomožno pristajališče / letalo se je bližalo pristajališču ♪
- prisvajálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic ♪
- prišepetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca ♪
- pritálen -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh ● ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne ♪
- pritegoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
- pritegoválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke ♪
- pritiskálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se pritiska: pritiskalni valj ♪
- pritiskálo -a s (á) teh. priprava ali del priprave za pritiskanje: naravnati pritiskalo ♪
- pritrjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev ♪
- pritrjeválen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati ♪
- pritrkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pritrkava: pritrkavali so trije pritrkovalci ♪
- priučeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje ♪
- privál tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko 1. naval: zadržati prival ljudi 2. val: obalo zalivajo veliki privali ♪
- privalíti -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
- privalovíti -ím dov., privalóvil (ȋ í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali ♪
- privátnokapitalístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina ♪
- privezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca ♪
- privezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
- privezovalíšče -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
- privijálo -a s (á) priprava za privijanje ali odvijanje česa: uporabljati privijala ♪
- priználen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izraža priznanje, pohvalo: priznalne besede so ga spodbudile; priznalna kritika, ocena priználno prisl.: priznalno pogledati ♪
- priznaválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline ♪
- priznaválen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna 2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine priznaválno prisl.: priznavalno pokimati komu ♪
- priznavalnína -e ž (ȋ) stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine ♪
- prižigálec -lca [u̯c] m (ȃ) nekdaj kdor prižiga ulične svetilke: prižigalci so začeli prižigati luči ♪
4.130 4.155 4.180 4.205 4.230 4.255 4.280 4.305 4.330 4.355 
