Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (4.201-4.225)
- prijemálo -a s (á) priprava ali del stroja za prijemanje: prijeti s prijemalom ♪
- prikazoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj prikazuje: prikazovalec človeških usod ♪
- prikazoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prikazuje: prikazovalne metode ♦ elektr. prikazovalna naprava naprava, ki na zaslonu prikazuje določene podatke ♪
- prikazoválnik -a m (ȃ) elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature ♪
- prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
- prikotalíti -ím dov., prikotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge prikotalíti se slabš. s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov ♪
- prikriválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prikriva: prikrivalec resnice / prikrivalec ukradenega blaga ♪
- prikrojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prikrojuje: prikrojevalec povesti; pren., ekspr. prikrojevalec človeških usod ∙ redko prikrojevalec moških oblek krojilec ♪
- prikrojeválen -lna -o prid. (ȃ) redko krojen: prikrojevalni tečaj / prikrojevalna miza ♪
- prikrojeválnica -e ž (ȃ) redko krojilnica: prikrojevalnica in šivalnica ♪
- prilagojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilagojevanje, prilagajanje: prilagojevalna sposobnost / dolgotrajni prilagojevalni procesi ♪
- prilaščeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor si kaj prilašča: prilaščevalec proizvajalnih sredstev ♪
- prilaščeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilaščanje: prilaščevalno dejanje / prilaščevalna strast ♪
- prilizoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se prilizuje: prilizovalce je sovražil ♪
- prilizoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se prilizuje: preračunljiva prilizovalka ♪
- prilizoválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na prilizovalce ali prilizovanje: prilizovalsko vedenje ♪
- prímabalerína -e ž (ȋ-ȋ) najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini, prvakinja baleta: bila je primabalerina; nastop primabalerine ♪
- primerjálec -lca m (ȃ) knjiž. strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost; komparativist: razprava priznanega primerjalca ♪
- primerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov ♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek
načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov primerjálno prisl.: stvar je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost ♪
- primerjálnik -a m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki primerja dve informaciji med seboj ♪
- primerjálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na primerjalno zgodovino: primerjalnozgodovinska študija ♪
- primikálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: primikalka nadlakta, palca; primikalke in odmikalke ♪
- prinašálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prinaša, prinese: izročiti denar prinašalcu hranilne knjižice; prinašalec pisma, vode // lov. pes, ki prinaša ustreljeno divjad k lovcu: goniči in prinašalci / pes je dober prinašalec ♪
- prinašálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša, prinese: prinašalka vode ♪
- principál -a m (ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja; podjetnik: principal tiskarne; principal in njegovi uslužbenci ◊ muz. osnovni orgelski register z ostrim tonom ♪
4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301