Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (39.630-39.654)


  1.      túžen  -žna -o prid. (ú ū) zastar. žalosten, otožen: zapuščena, tužna mati / tužne misli túžno prisl.: tužno gledati ♪
  2.      tváren  -rna -o prid. (á ā) knjiž. 1. snoven, materialen: tvarni svet / tvarni zgodovinski viri / tvarni in duševni pojavi 2. gmoten, materialen: tvarne dobrine; tvarne koristi tvárno prisl.: oborožena akcija je bila moralno in tvarno mogoča; biti tvarno preskrbljen ♪
  3.      tvarína  -e ž (í) knjiž. 1. snov, materija: telesa so iz tvarine; les je heterogena tvarina / eksplozivne, gorljive tvarine 2. snov, material: zlato in druge tvarine za okrasne izdelke / odvažati tvarino 3. snov, gradivo: urejati tvarino; ima dovolj tvarine za razpravo 4. (učna) snov, vsebina: poglobiti se v tvarino / za izpit je ponovil vso učno tvarino ♪
  4.      tvarínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. snoven, materialen: tvarinski svet ∙ knjiž. tvarinski obseg zbornika snovni, vsebinski ♪
  5.      tvarívo  -a s (í) redko snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kot tvarivo uporabljajo bambus // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se razlikujeta po tvarivu ♪
  6.      tvárnost  -i ž (ā) knjiž. snovnost, materialnost: tvarnost teles / raziskovati tvarnost; tvarnost in duhovnost ♪
  7.      tvéganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od tvegati: odločiti se za tveganje / tveganje operacije / tveganje življenja / voziti brez tveganja; reševali so jih z največjim tveganjem ♪
  8.      tvégati  -am dov. in nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. za dosego cilja iti v nevarnost a) da se doživi kaj nezaželenega, slabega: nikoli ne tvega, igra zelo previdno; drzni, pogumni tvegajo; kdor gre v gorečo hišo, tvega, da se zaduši / tvegati napad; ni tvegal priti / zdravniki operacije niso tvegali / tvegati pljučnico; tvegati poraz, posmeh / tvegati nevarnost izpostaviti se nevarnosti b) da se izgubi kaj: tvegati premoženje; tvegati življenje za prijatelja; ekspr. tvegati glavo 2. publ. biti v nevarnosti zmote, očitkov: tvegati napoved, trditev tvegáje: preskakoval je ovire, tvegaje, da pade tvegajóč -a -e: tvegajoč, da se zaduši, plane v gorečo hišo tvégan -a -o: tvegana odločitev; tvegana operacija ♦ jur. tvegana pogodba pogodba, pri kateri je korist odvisna bolj od naključja kot od prizadevanja strank ♪
  9.      tvégav  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. 1. ki rad tvega: tvegav človek; postajal je nepreviden in tvegav 2. tvegan: tvegava dejanja / tvegav izraz ♪
  10.      tvésti  tvézem in tvêsti tvêzem nedov., tvézel; tvézen (ẹ́; é) slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega: kaj vse jim je tvezel; tvesti komu o dekletih / tvesti laži, neumnosti / da ne boš o tem tvezla drugim govorila, pripovedovala ♪
  11.      tvéziti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) neustalj. tvesti: kaj vse so tvezili po mestu / tveziti komu laži ♪
  12.      tvój  tvôja -e zaim. (ọ́ ó) 1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: tvoj avtomobil, dom; blago je tvoje, ne moje / neprav. daj mi tisto tvojo knjigo svojo / tvoj obraz; tvoje roke 2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: tvoja krivda, trmoglavost / bil sem v tvojih letih, ko sem se poročil / tvoj poklic // izraža razmerje med ogovorjenim in okolico: tvoj položaj je dober; tvoja čast je ogrožena; tvoja navzočnost me hrabri / ekspr. kako boš to naredil, je tvoja stvar 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: tvoj mož, otrok / tvoj delavec / kot pozdrav na koncu pisma: lepo te pozdravlja Tvoj (tvoj) Peter; vedno Tvoja (tvoja) Urša 4. izraža izhajanje od ogovorjenega: tvoj dar / tvojega pisma bodo veseli / tvoj nasvet, ukaz 5. pog. izraža (stalno) povezanost z ogovorjenim: tvoj avtobus že prihaja 6. v medmetni rabi, v zvezi s ti izraža čustven, navadno negativen odnos do ogovorjenega: pritoževala se je: Ti in tvoj šport; ti in tvoje ribe ● tvoj čas šele prihaja čas, ko boš uspel, se uveljavil; pog. ona ni tvoj tip ne ustreza tvojemu okusu, tvojim predstavam; tvoja kava je dobra kava, ki jo ti skuhaš; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se mi zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; evfem. on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje ni pošten, krade; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; prisl.: po tvoje že ne bomo delali; želela je, da bi bilo po tvoje da bi upoštevali tvoj nasvet, predlog; sam.: pog. tvoj ne hodi več v službo tvoj mož; pog. tvojim je bilo pri nas všeč tvojim sorodnikom; pog. tvoja pa odlično kuha tvoja žena; pri hiši ni nič tvojega ni tvoje lastnine; pog. prav, naj bo po tvojem po tvojem mnenju; prim. vajin, vaš ♪
  13.      tvórba  -e ž (ọ̑) 1. glagolnik od tvoriti: tvorba se nadaljuje; tvorba kapnikov / tvorba besed 2. kar se naredi, ustvari a) snovnega: tvorba ima obliko krogle; cvetlicam podobne ledene tvorbe na steklu; kopito je rožena tvorba; tvorbe v kraških jamah / naravna tvorba b) duhovnega: jezik, pesem je tvorba duha / junak pripovedi je abstraktna tvorba c) družbenega: gospodarske, politične tvorbe / publ. nastajanje novih državnih tvorb novih držav ◊ geom. geometrijska tvorba; lingv. tvorba primernika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva ♪
  14.      tvórec  -rca m (ọ̑) knjiž. ustvarjalec: literarni tvorci; tvorec glasbenega dela / tvorci miru / tvorec nove države / taka gospodarska politika je tvorec inflacije ♦ ekon. produkcijski tvorci delo, predmet dela in delovna sredstva kot elementi, brez katerih ni mogoča proizvodnja ♪
  15.      tvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ustvarjalen: samonikel in tvoren duh / tvorno sodelovanje med narodi ◊ bot. tvorno tkivo rastlinsko tkivo, iz katerega se po celičnih delitvah in diferenciacijah razvijejo vsa druga (trajna) tkiva; lingv. tvorni način glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja; tvornik tvórno prisl.: tvorno se vključevati v delo; tvorno pretekli deležnik ♪
  16.      tvorílka  -e ž (ȋ) geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev: tvorilka ploskve, valja ♪
  17.      tvorítelj  -a m (ȋ) zastar. ustvarjalec: umetniški tvoritelj ♪
  18.      tvóriti  -im nedov. (ọ̄) knjiž. 1. delati, ustvarjati: tvoriti glasove z govorilnimi organi / tvoriti pojme 2. biti, ustvarjati: skala v strugi tvori jez / lak tvori zaščito / to vprašanje tvori jedro razprave je jedro 3. sestavljati: odbor tvorijo trije člani ◊ geom. stranici tvorita kot 90° delata, oklepata; lingv. tvoriti besede, stavke; mat. tvoriti množice tvóriti se delati se, nastajati: na vratu se mu tvori bula tvorèč -éča -e: ozadje tvoreče kulise tvórjen -a -o: na osnovi dokazov tvorjen sklep; tvorjena beseda ♪
  19.      tvorívo  -a s (í) 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta 2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva ◊ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir ♪
  20.      tvórnost  -i ž (ọ̄) knjiž. ustvarjalnost: umetnikova tvornost že upada / gledališka, znanstvena tvornost; ljudska tvornost ♪
  21.      ú  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ú úja (ū) dvaindvajseta črka slovenske abecede: napisati u; veliki U; cev v obliki črke U // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi u ♦ metal. profil U in U profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U ♪
  22.      ú  medm. (ȗ) posnema tuljenje, hud jok: u, u, u, zavija burja okrog oglov; u, u, je prestrašeno jokal otrok // posnema glas sove: u, u, u, se je oglašala sova; sam.: zaslišali so zategli sovji u, u, u ♪
  23.      ubežáti  -ím dov., ubéži; ubéžal tudi ubêžal (á í) 1. z begom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: ubežati sovražniku / ubežati pred zasledovalci // ekspr. umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: ubežati kazni / ubežati usodi / za las je ubežal smrti 2. star. pobegniti, zbežati: obljubil je, da ne bo poskušal ubežati; ubežati od doma / pes se je strgal z verige in ubežal ušel; ubežati od vojakov dezertirati ♪
  24.      ubijáč  -a m (á) 1. priprava za ubijanje z udarcem: imeti v roki, žepu ubijač; ubiti ribo z ubijačem; lesen, železen ubijač 2. zastar. ubijalec: kaznovati ubijača ♪
  25.      ubíjanje  -a s (í) glagolnik od ubijati: ubijanje ljudi; sla po ubijanju / množično ubijanje / ubijanje živali / ubijanje upanja, volje do dela / ubijanje časa s klepetanjem / ubijanje z delom, s kmetijo ♪

   39.505 39.530 39.555 39.580 39.605 39.630 39.655 39.680 39.705 39.730  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA