Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (3.901-3.925) 
- povečeválnik -a m (ȃ) 1. fot. optična priprava za povečavo posnetka z negativa: kupiti najnovejši povečevalnik 2. redko povečevalno steklo, lupa: pogledati predmet pod povečevalnikom ♪
- poveličeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poveličuje: poveličevalec materinske ljubezni, zgodovine ♪
- poveličeválen -lna -o prid. (ȃ) ki poveličuje: poveličevalne besede ♪
- poveljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poveljevanje: poveljevalni jezik / njegov glas je bil preveč poveljevalen ♪
- povezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor povezuje: na prireditvi je nastopil kot povezovalec programa / odbori Osvobodilne fronte so bili povezovalci prebivalstva ♪
- povezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo ♪
- povezoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od povezovalec: organizatorica in povezovalka vse društvene dejavnosti / povezovalka programa ♪
- povijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na povijanje: povijalni pripomočki / povijalni pas podolgovat kos mehke tkanine s trakci, s katerim se dojenčku pritrdi plenica, plenice; povijalne hlačke hlačkam podoben pripomoček za pritrjevanje plenic, navadno iz nepremočljivega materiala ♪
- povpraševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor povprašuje: odgovoriti na vprašanja povpraševalca / upoštevati potrebe povpraševalcev ♪
- povračeválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. povračilen: povračevalni napad ♪
- povrtálo -a s (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine: tovarna izdeluje različne svedre, rezkala in povrtala / ročna, strojna povrtala ♪
- povzročeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj povzroča: povzročevalec nemira ♪
- povzročeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od povzročevalec: klice so povzročevalke bolezni ♪
- pòzavaroválen -lna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba ♪
- poznaválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ve (za) kaj, je seznanjen s čim: poznavalci trdijo, da spada to vino med najboljša vina; dober poznavalec gob / poznavalec predpisov, razmer / ekspr. položaj je presodil s pogledom poznavalca / dober poznavalec ljudi 2. kdor ima s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: je velik poznavalec evropske književosti; poznavalci Prešernove poezije; izvrsten poznavalec matematične vede / poznavalec tujih jezikov kdor zna, obvlada tuje jezike ♪
- poznaválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od poznavalec: dobra poznavalka kraja je / poznavalka glasbe ♪
- poznaválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na poznavalce ali poznavanje: poznavalska merila / ekspr. ocenil ga je s poznavalskimi očmi poznaválsko prisl.: poznavalsko pregledati, proučiti; poznavalsko je pokusil vino ♪
- požalováti -újem dov. (á ȗ) krajši čas žalovati: kdaj pa kdaj je požaloval za bratom, ki je padel // star. potožiti, potarnati: tako življenje me torej čaka tu, je požaloval novi učitelj ♪
- požigálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor požiga: iskati, najti požigalca; morilci in požigalci / požigalec iz strasti ♪
- požigálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požiganje: požigalni ukrepi / požigalna sla ♪
- požigálka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki požiga: najti požigalko ♪
- požigálniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požigalništvo: požigalniško gospodarjenje, obdelovanje / požigalniško poljedelstvo ♪
- požigálništvo -a s (ȃ) zgod. razvojna stopnja gospodarstva, za katero je značilno pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem, zlasti gozdov: lovstvo, nabiralništvo in požigalništvo ♪
- požigálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na požigalce ali požiganje: uničujoče požigalsko delo / požigalska sla ♪
- požirálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj požira: te viruse bi lahko imenovali požiralce bakterij ∙ požiralec mečev, ognja artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča, gorečo palico ♪
3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 
