Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.880-3.904)



  1.      potezálo  -a s (á) priprava, navadno v obliki vrvi, palice, za potegovanje, vlečenje: potegniti potezalo pri svetilki; potezalo zvonca
  2.      potoválec  -lca [c tudi lc] m () 1. knjiž. kdor se premika iz kraja v kraj, navadno z raziskovalnim namenom: potovalci so obiskali kraje na severu Sibirije; pogumni, slavni potovalci 2. star. potnik, popotnik: potovalec se je ustavil pred veliko hišo; v mesto prihaja veliko potovalcev
  3.      potoválen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba 2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica ◊ fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti
  4.      potoválka  -e ž () torba za potovanje, navadno iz impregniranega platna, z zadrgo: vzeti obleko iz potovalke; nositi stvari v potovalki; usnjena potovalka / pripraviti potovalko dati, zložiti vanjo osebne stvari za potovanje
  5.      potoválka  -e [k tudi lk] ž () star. potnica, popotnica: na ladji je bilo nekaj bogatih potovalk
  6.      potrkoválec  -lca [c tudi lc] m () redko pritrkovalec: izurjen potrkovalec
  7.      potujčeválec  -lca [c] m () nav. ekspr. kdor potujčuje: zavojevalci in potujčevalci
  8.      potujčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na potujčevanje: upreti se potujčevalnim težnjam / potujčevalna organizacija
  9.      potujčeválnica  -e ž () nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje: taka šola je potujčevalnica naše mladine
  10.      poučeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poučevanje: poučevalne metode / poučevalne naprave
  11.      poustvarjálec  -lca [c in lc] m () kdor poustvarja: prevajalec naj bo poustvarjalec izvirnega besedila / večer glasbenih poustvarjalcev
  12.      poustvarjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo
  13.      poustvarjálnost  -i ž () sposobnost poustvarjanja: presenetila jih je poustvarjalnost tega igralca / operna poustvarjalnost
  14.      povalíti  -ím dov., poválil ( í) 1. redko s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo 2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi povalíti se zavaliti se, zakotaliti se: povalil se je do njega in ga skušal rešiti; deček se je povalil po hribu navzdol povaljèn -êna -o: ležal je umazan in povaljen; povaljena obleka
  15.      pováljanec  -nca m (á) slabš. zanemarjen človek: vsi so se izogibali tega povaljanca
  16.      pováljati  -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á) 1. z valjanjem narediti a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati 2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč 3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je povaljal po tleh // nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah 4. vulg. imeti spolni odnos: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi pováljan -a -o: ima povaljan klobuk; domov se je vrnil ves krvav in povaljan; povaljana trava
  17.      povaljeváti  -újem nedov.) v presledkih valjati: povaljevati glino v rokah / v ustih je povaljeval bonbon povaljeváti se 1. v presledkih se kotaliti, valiti: hitela sta po melišču, da se je kamenje povaljevalo za njima 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se nepospravljen: knjige se povaljujejo po mizi že ves mesec
  18.      poválnica  -e [tudi n] ž () nar. potica, zavitek: kos slivove povalnice
  19.      povečálen  -lna -o prid. () redko povečevalen: povečalna naprava / gledati skozi povečalno steklo
  20.      povečálo  -a s (á) knjiž. povečevalno steklo, lupa: opazovati cvet skozi povečalo, s povečalom
  21.      povečeválen  -lna -o prid. () ki poveča, povečuje: povečevalna naprava / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
  22.      povečeválnik  -a m () 1. fot. optična priprava za povečavo posnetka z negativa: kupiti najnovejši povečevalnik 2. redko povečevalno steklo, lupa: pogledati predmet pod povečevalnikom
  23.      poveličeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor poveličuje: poveličevalec materinske ljubezni, zgodovine
  24.      poveličeválen  -lna -o prid. () ki poveličuje: poveličevalne besede
  25.      poveljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poveljevanje: poveljevalni jezik / njegov glas je bil preveč poveljevalen

   3.755 3.780 3.805 3.830 3.855 3.880 3.905 3.930 3.955 3.980  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA