Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (3.880-3.904) 
- potezálo -a s (á) priprava, navadno v obliki vrvi, palice, za potegovanje, vlečenje: potegniti potezalo pri svetilki; potezalo zvonca ♪
- potoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. knjiž. kdor se premika iz kraja v kraj, navadno z raziskovalnim namenom: potovalci so obiskali kraje na severu Sibirije; pogumni, slavni potovalci 2. star. potnik, popotnik: potovalec se je ustavil pred veliko hišo; v mesto prihaja veliko potovalcev ♪
- potoválen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba 2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica ◊ fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in
dolžino poti ♪
- potoválka -e ž (ȃ) torba za potovanje, navadno iz impregniranega platna, z zadrgo: vzeti obleko iz potovalke; nositi stvari v potovalki; usnjena potovalka / pripraviti potovalko dati, zložiti vanjo osebne stvari za potovanje ♪
- potoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) star. potnica, popotnica: na ladji je bilo nekaj bogatih potovalk ♪
- potrkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko pritrkovalec: izurjen potrkovalec ♪
- potujčeválec -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor potujčuje: zavojevalci in potujčevalci ♪
- potujčeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na potujčevanje: upreti se potujčevalnim težnjam / potujčevalna organizacija ♪
- potujčeválnica -e ž (ȃ) nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje: taka šola je potujčevalnica naše mladine ♪
- poučeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poučevanje: poučevalne metode / poučevalne naprave ♪
- poustvarjálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor poustvarja: prevajalec naj bo poustvarjalec izvirnega besedila / večer glasbenih poustvarjalcev ♪
- poustvarjálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo ♪
- poustvarjálnost -i ž (ȃ) sposobnost poustvarjanja: presenetila jih je poustvarjalnost tega igralca / operna poustvarjalnost ♪
- povalíti -ím dov., poválil (ȋ í) 1. redko s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo 2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi povalíti se zavaliti se, zakotaliti se: povalil se je do njega in ga skušal rešiti; deček se je povalil po hribu navzdol povaljèn -êna -o: ležal je umazan in povaljen; povaljena obleka ♪
- pováljanec -nca m (á) slabš. zanemarjen človek: vsi so se izogibali tega povaljanca ♪
- pováljati -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á) 1. z valjanjem narediti a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati 2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč 3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je
povaljal po tleh // nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah 4. vulg. imeti spolni odnos: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi pováljan -a -o: ima povaljan klobuk; domov se je vrnil ves krvav in povaljan; povaljana trava ♪
- povaljeváti -újem nedov. (á ȗ) v presledkih valjati: povaljevati glino v rokah / v ustih je povaljeval bonbon povaljeváti se 1. v presledkih se kotaliti, valiti: hitela sta po melišču, da se je kamenje povaljevalo za njima 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se nepospravljen: knjige se povaljujejo po mizi že ves mesec ♪
- poválnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nar. potica, zavitek: kos slivove povalnice ♪
- povečálen -lna -o prid. (ȃ) redko povečevalen: povečalna naprava / gledati skozi povečalno steklo ♪
- povečálo -a s (á) knjiž. povečevalno steklo, lupa: opazovati cvet skozi povečalo, s povečalom ♪
- povečeválen -lna -o prid. (ȃ) ki poveča, povečuje: povečevalna naprava / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari ♪
- povečeválnik -a m (ȃ) 1. fot. optična priprava za povečavo posnetka z negativa: kupiti najnovejši povečevalnik 2. redko povečevalno steklo, lupa: pogledati predmet pod povečevalnikom ♪
- poveličeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poveličuje: poveličevalec materinske ljubezni, zgodovine ♪
- poveličeválen -lna -o prid. (ȃ) ki poveličuje: poveličevalne besede ♪
- poveljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poveljevanje: poveljevalni jezik / njegov glas je bil preveč poveljevalen ♪
3.755 3.780 3.805 3.830 3.855 3.880 3.905 3.930 3.955 3.980