Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (38.180-38.204)


  1.      štŕc  -a m (ȓ) redko slišen curek: mleko je iztekalo v štrcih / glasen štrc vode ♪
  2.      štŕcati  -am nedov. (r̄ ȓ) redko 1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust 2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki ♪
  3.      štŕcelj  -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
  4.      štŕcljast  -a -o prid. (ŕ) ki ima štrcelj, štrclje: štrcljasto drevo / štrcljasta žival ♪
  5.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno ♪
  6.      štrénast  -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile ♪
  7.      štréncati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu ♪
  8.      štrénica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las ♪
  9.      štrgljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: neprestano štrglja in krtači svoje konje ♪
  10.      štríga  -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo ♪
  11.      štrígelj  -glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj ♪
  12.      štrigljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave ♪
  13.      štrìk  štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ♪
  14.      štŕk  medm. (ȓ) izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk ♪
  15.      štŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu: dež je štrkal na okna / brezoseb. v kotlu je štrkalo in šumelo 2. redko slišno brizgati: mleko štrka v golido ● ekspr. iskre so štrkale na vse strani se hitro razprševale, švigale; nar. z drevja štrka zrelo sadje pada ♪
  16.      štŕkavec  -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
  17.      štŕkelj  -klja m (ŕ) nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta ♪
  18.      štrkljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. štorkljati: s coklami je štrkljal po kamenju ♪
  19.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
  20.      štropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe ♪
  21.      štropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče štropotajóč -a -e: štropotajoča voda ♪
  22.      štrtínjak  -a m (ȋ) nar. 1. prostorninska mera, navadno za vino, približno 560 l: prodal je štrtinjak vina 2. sod, ki drži od 500 do 600 l; četrtinjak: ob steni so se vrstili polovnjaki in štrtinjaki ♪
  23.      štrúca  -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha ∙ nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco ◊ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  24.      štrúcarica  -e ž (ȗ) poletna solata z valjasto glavo: saditi štrucarico ♪
  25.      štrúčica  -e ž (ú) manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla ♪

   38.055 38.080 38.105 38.130 38.155 38.180 38.205 38.230 38.255 38.280  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA