Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (38.055-38.079)
- štacúnarka tudi štacunárka -e ž (ȗ; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi ♪
- štacúnarski tudi štacunárski -a -o prid. (ȗ; á) star. trgovski, prodajalski: štacunarska halja / štacunarska prijaznost ♪
- štacúnski -a -o prid. (ȗ) star. trgovinski, prodajalniški: razbili so štacunsko okno / štacunski vajenec ♪
- štafáža -e ž (ȃ) žarg., fot., um. nebistveni del fotografije, slike za ozadje, dopolnitev glavnega motiva: slikar je sprejel v krajino človeško, živalsko štafažo; nepotrebna štafaža / stebrišče na fotografiji je le za štafažo; pren., publ. te stranke so bile štafaža vladajoči stranki ♪
- štaféta -e ž (ẹ̑) 1. šport. tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih zamenjavajo: udeležiti se štafete; tekmovati v štafeti; štafeta v plavanju / zmagati v štafeti štirikrat sto metrov // tekmovalci takih ekip: nastopila je moška štafeta; zmagala je štafeta Jugoslavije 2. pog. štafetna palica: predati, prevzeti štafeto / izročiti štafeto maršalu Titu 3. nekdaj sli, zlasti na konjih, ki predajajo sporočilo drug drugemu: vse štafete so pravočasno dosegle cilj / poštna štafeta ● štafeta mladosti pri kateri izbran mladinski delegat v imenu mladine, narodov in narodnosti Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu, po njegovi smrti pa predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije ob dnevu mladosti; pog. štafeta mladosti je prenočila v Novem mestu udeleženci štafete mladosti ♪
- štaféten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško izdelano votlo palico s pismom, poslanico ∙ ekspr. ko bom odšel drugam, bom predal štafetno palico tebi boš ti prevzel, nadaljeval moje delo ♪
- štajercijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štajercijance ali štajercijanstvo: štajercijanska stranka / štajercijansko gibanje ♪
- štájeriš -a m (ȃ) ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami: plesati štajeriš // skladba za ta ples ♪
- štájerski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja ◊ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc štájersko prisl.: govoriti (po) štajersko ♪
- štampíljka -e ž (ȋ) 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka ● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig ◊ adm. datumska, delovodna štampiljka ♪
- štánca -e ž (ȃ) teh. stiskalnica z vstavljenim orodjem za štancanje: štanca je počila, se je zlomila / izrezovalna, oblikovalna, rezilna štanca ♪
- štáncar -ja m (ȃ) kdor štanca: zaposliti štancarja ∙ nar. primorsko štancarji so klesali kamen kamnoseki, klesarji ♪
- štáncati -am nedov. (ȃ) teh. na stiskalnici serijsko izrezovati, obrezovati, oblikovati predmete, navadno iz pločevine: štancati sponke / štancati aluminij štáncan -a -o: štancani izdelki ♪
- štánga -e ž (ȃ) nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo; odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu ● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje ♪
- štànt štánta m (ȁ á) 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti ● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši ♪
- štántar -ja m (ȃ) nižje pog. prodajalec na stojnici: kupiti pri štantarju ♪
- štéditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil ♪
- štéfan -a m (ẹ́) pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini ♪
- šteflét -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete ♪
- štefnjáti -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar ♪
- štéhvanje -a s (ẹ̄) etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje ♪
- štéhvati -am nedov. (ẹ̄) etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval ♪
- štékanje -a s (ẹ̄) lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju ♪
- štêkelj -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče ♪
- štekljáča -e ž (á) star. palica z železno konico na enem koncu: pri hoji se je opiral na grčavo štekljačo; pastir je s štekljačo zganjal ovce v stajo ♪
37.930 37.955 37.980 38.005 38.030 38.055 38.080 38.105 38.130 38.155