Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.805-3.829)


  1.      ponujálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. ponudnik: zdelo se mu je, da ponujalec zahteva preveč denarja za svoj avtomobil; pren. bili so velikodušni ponujalci sprave in prijateljstva ♪
  2.      popalíti  in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje ♪
  3.      popisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev ♪
  4.      popisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki popisuje ♪
  5.      popravljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na popravljanje: popravljalni pripomoček; popravljalni ukrep; popravljalna dela / popravljalni stroški ♪
  6.      popravljálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) obrat, delavnica za popravljanje: popravljalnica radijskih aparatov, čevljev, dežnikov, smuči; popravljalnica za kmetijske stroje ♪
  7.      poravnálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poravnava 2: poravnalni poskus, postopek / poravnalni narok; poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani ◊ grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka; les. poravnalni skobeljnik skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev ♪
  8.      poravnálka  -e [lk in u̯k] ž (ȃ) žarg., les. poravnalnik: poravnalka in debelinka ♪
  9.      poravnálnik  -a m (ȃ) les. skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev: poravnalnik in debelinski skobeljnik ♪
  10.      poriválen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za porivanje: porivalne naprave ♪
  11.      poročeválec 1 -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poroča (o čem): poslušati poročevalca; objektiven, vesten poročevalec / priložnostni, stalni poročevalec; športni, vojni poročevalec ♪
  12.      poročeválec 2 -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor opravlja poročni obred: vstopil je še poročevalec ♪
  13.      poročeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na poročanju (o čem): njegov referat je bil samo poročevalen / poročevalno delo ♪
  14.      poročeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki poroča (o čem): imena poročevalcev in poročevalk / naša stalna poročevalka ♪
  15.      poročeválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na poročevalce ali poročanje (o čem): poročevalsko delo / poročevalska služba / velika poročevalska mreža / slog povesti je včasih preveč poročevalski ♪
  16.      poročeválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci // redko poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva ♪
  17.      portál  -a m (ȃ) arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali ◊ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora ♪
  18.      portálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na portal: portalni stebri ◊ anat. portalni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra; teh. portalni žerjav žerjav z nosilno konstrukcijo, podobno okviru vrat, ki se premika po dveh tirih ♪
  19.      portugálka  -e ž (ȃ) agr. trta z velikimi modrimi grozdi: gojiti portugalko / modra portugalka // rdeče vino iz grozdja te trte: piti portugalko ♪
  20.      portugálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik ◊ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia ♪
  21.      portugálščina  -e ž (ȃ) portugalski jezik: uči se portugalščino ♪
  22.      posamostáliti  -im dov. (ā ȃ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti: posamostaliti pridevnik posamostáljen -a -o: posamostaljeni izrazi ♪
  23.      poscálo  -a s (á) vet. koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda; prepucij ♪
  24.      posedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska ♪
  25.      posihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪

   3.680 3.705 3.730 3.755 3.780 3.805 3.830 3.855 3.880 3.905  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA