Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (38.005-38.029)



  1.      špéglar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor nosi očala: v razredu je bilo veliko špeglarjev
  2.      špégli  -ov m mn. (ẹ̑) nižje pog. ala: nositi špegle; brez špeglov slabo vidi
  3.      špèh  špêha m ( é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelalpog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena
  4.      špeháč  -a m (á) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača
  5.      špehàt  -áta -o prid. ( ā) pog. debel, rejen: zaklali so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič
  6.      špêhek  -hka m (ē) ekspr. manjšalnica od špeh: zaklal je prašiča in odrl špehek / boš malo špehka in kruhka / špehek se mu nabira redi se
  7.      špekulánt  in špekulànt -ánta m, im. mn. tudi špekulántje (ā á; á) nav. ekspr. kdor špekulira: biti špekulant; z nakupom zemljišč so špekulanti spet obogateli; prekupčevalci in špekulanti / borzni, denarni špekulant / politični špekulant
  8.      špekulántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na špekulante ali špekuliranje: špekulantski posli; špekulantsko navijanje cen / špekulantska mreža / špekulantski trgovci
  9.      špekulírati  -am nedov. () 1. ukvarjati se s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: začeli so zelo špekulirati; špekulirati na borzi; špekulirati z blagom, delnicami 2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju na dobiček, uspeh: špekulirali so, kaj vse bodo pridobili s prodajo hiše / špekuliral je na njeno pomoč
  10.      špelúnka  -e ž () knjiž. zakoten, zanemarjen gostinski lokal; beznica: stari del mesta z mračnimi špelunkami; predmestna špelunka ∙ knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja
  11.      špendáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: za sina je med šolanjem veliko špendal / kdo bo špendal za pijačo jo plačal
  12.      špendírati  -am dov. in nedov. () nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal
  13.      špetírati se  -am se nedov. () nižje pog. prepirati se, prerekati se: špetirala sta se za nepomembne stvari; kar naprej se špetira s sosedi
  14.      špíca 1 -e ž (í) 1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu 2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama
  15.      špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji
  16.      špíčast  -a -o prid. (í) pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšanpog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen špíčasto prisl.: zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto
  17.      špíčka  -e ž (í) nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu
  18.      špijónček  -čka m (ọ̑) knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj
  19.      špík  -a m () knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov
  20.      špíla  -e ž () tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo
  21.      špílati  -am nedov. (í) nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte
  22.      špílja  -e ž () knjiž. votlina, jama: v špilji so bili varni pred dežjem; vhod v špiljo / skalnata špilja
  23.      špináča  -e ž (á) kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača ♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi // jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv
  24.      špináčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača špináčno prisl.: obleka špinačno zelene barve
  25.      špíncelj  -clja m (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev

   37.880 37.905 37.930 37.955 37.980 38.005 38.030 38.055 38.080 38.105  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA