Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (3.780-3.804) 
- pomiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito ♪
- pomiválka -e [u̯k; prvi pomen tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki 2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka ♪
- pomiválnica -e ž (ȃ) prostor za pomivanje posode: natakarji so odnašali krožnike v pomivalnico / dela v pomivalnici ♪
- pomiválnik -a m (ȃ) redko pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivalnik / kupili so pomivalnik pomivalni stroj ♪
- pomlajeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor pomlajuje: ta frizer je pravi pomlajevalec / tudi spanje je pomlajevalec ♪
- pomlajeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija ♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje ♪
- pomnoževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
- ponarejálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. ponarejevalec: ponarejalec denarja ♪
- ponarejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina ♪
- ponarejeválnica -e ž (ȃ) prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik ♪
- ponarejeválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti ♪
- ponavljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur ◊ lingv. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom ♪
- ponazoroválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ponazarja: ponazorovalni primeri; ponazorovalna sredstva ♪
- ponemčeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev ♪
- ponemčeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija ♪
- ponemčeválnica -e ž (ȃ) ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice ♪
- poneumljeválen -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino ♪
- poneumnjeválen -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki poneumnjuje: poneumnjevalne knjige, metode ♪
- poneverjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj poneveri: ugotovili so, da je poneverjevalec ♪
- ponikálnica -e ž (ȃ) 1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica 2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico ♪
- ponikoválnica -e ž (ȃ) 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice ♪
- ponikoválnik -a m (ȃ) knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik ♪
- poniževálen -lna -o prid. (ȃ) ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen ♪
- poniževálnost -i ž (ȃ) značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij ♪
- pontifikálen -lna -o prid. (ȃ) rel., navadno v zvezi pontifikalna maša maša, pri kateri se uporabljajo škofovske insignije ♪
3.655 3.680 3.705 3.730 3.755 3.780 3.805 3.830 3.855 3.880 
