Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (37.705-37.729)


  1.      šéstnajst  in šestnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko šestnajst [16]: biti star šestnajst let; prireditev se bo začela ob šestnajstih 16h ♪
  2.      šéstnajstlétnica  in šestnájstlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) šestnajst let staro dekle: šestnajstletnice so poslušale plošče; zaljubljena šestnajstletnica ♪
  3.      šéstnajstlétnik  in šestnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) šestnajst let star fant: v parku se je zbrala skupina šestnajstletnikov; težave šestnajstletnika ♪
  4.      šéstnajstmétrski  in šestnájstmétrski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̄; á-ẹ̄) ki meri šestnajst metrov: šestnajstmetrska razdalja ♦ šport. šestnajstmetrski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenski prostor ♪
  5.      šestojánuarski  tudi šestojanuárski -a -o prid. (ȃ; ȃ) zgod., v zvezi šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929: uvedba šestojanuarske diktature ♪
  6.      šestórica  -e ž (ọ̑) skupina šestih oseb: vsa šestorica se je zbrala ob robu gozda / poročilo šestorice strokovnjakov // knjiž. skupina šestih enot: šestorica znakov ♪
  7.      šestošólka  -e ž (ọ̑) učenka šestega razreda: petošolke in šestošolke // nekdaj učenka šestega razreda gimnazije: zmagale so šestošolke ♪
  8.      šéststo  štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600 ♪
  9.      šéškanje  in šêškanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici ♪
  10.      šéškati  -am in šêškati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. tepsti, pretepati: šeškati porednega otroka; šeškati z roko, s šibo 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: šeškati na svatbah ● nar. ves dan je šeškal v mestu beračil ♪
  11.      šétati  -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja ♪
  12.      šetráj  -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana ♪
  13.      ševiót  tudi cheviót -a [šev-] m (ọ̑) 1. dolga, groba volna angleških ovc: tkanina iz ševiota 2. tekst. trpežna volnena tkanina, tkana v cirkasu ali kepru: suknjič iz ševiota; neskl. pril.: ševiot volna ♪
  14.      šíba  -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ♪
  15.      šíbati 1 -am nedov. (ȋ) 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi šíban -a -o: biti šiban do krvi ♪
  16.      šíbek  stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo ◊ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke ♪
  17.      šíbica 1 -e ž (í) manjšalnica od šiba: odrezati šibico; brezova šibica / s šibico privezati trto / jeklena šibica ♪
  18.      šíbica 2 -e ž (ȋ) nav. mn., pog. vžigalica: prižgati cigareto s šibico; škatlica šibic / kupiti šibice ♪
  19.      šibíka  -e ž (í) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: jeklena šibika / srebro v šibikah ♦ voj. šibika za čiščenje cevi pri brzostrelki, puški ♪
  20.      šibína  -e ž (í) star. šiba: odrezal je ravno šibino; leskova, vrbova šibina ♪
  21.      šibíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena: ni hotel stati na deski, ker se je preveč šibila / veje so se šibile od obilnega sadja; brv se šibi pod našo težo / ekspr. šibiti se pod nahrbtnikom // ekspr. izraža, da se kaj pojavlja v veliki količini: miza se je šibila od dobrot; stojnice se šibijo pod razstavljenimi predmeti 2. biti šibek, oslabel: kolena se mu šibijo od utrujenosti; od vročine se je šibil kakor omamljen šibíti knjiž. 1. upogibati, kriviti: veter je šibil drevesa 2. povzročati, da je kaj šibko, oslabelo: lakota jim je šibila noge šibèč se -éča -e: hodili so, šibeč se pod težkim tovorom; komaj se je držala na šibečih se nogah ♪
  22.      šíbka  -e ž (ȋ) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke ♪
  23.      šíbra  -e ž (ȋ) svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, kos ◊ lov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice ♪
  24.      šífra  -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪
  25.      šifríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šifriranje: šifrirni postopek, sistem / dela v šifrirnem oddelku; šifrirni stroj; šifrirna knjiga ◊ ptt šifrirni ključ znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪

   37.580 37.605 37.630 37.655 37.680 37.705 37.730 37.755 37.780 37.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA