Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (37.130-37.154)
- strníšče -a s (í) 1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču // po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče 2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem ♪
- strníti in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ȋ ŕ; ŕ) 1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto ∙ vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili 2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno // narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti partijo 3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo stŕnjen -a -o: strnjen gozd;
strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje ♪
- strnjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: strnjevati vrsto; čreda se je strnjevala okrog pastirja 2. delati, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strnjevati manjše skupine v večje / strnjevati zloge v besede // delati, da postane kaj enotno, enovito: idejno strnjevati partijo ♪
- stroboskóp tudi stroboskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava, ki z utripajočo svetlobo omogoča merjenje frekvence vrtečih se ali nihajočih teles: s stroboskopom nadzirati vrtljaje motorja / meriti hitrost vrtenja s stroboskopom ♪
- stroboskópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stroboskop: stroboskopski valj / stroboskopski posnetek / stroboskopska luč ◊ elektr. stroboskopski pojav navidezno spremenjena hitrost gibanja predmeta, če je osvetljen s primerno, periodično se spreminjajočo svetlobo ♪
- strôček -čka m (ō) manjšalnica od strok: stročki graha, fižola / stročki česna ♪
- stróčnica -e ž (ọ̑) 1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice 2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci ◊ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana ♪
- strófa -e ž (ọ̑) knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica: pesem ima pet strof ♪
- strófičnost -i ž (ọ́) knjiž. pojav ali dejstvo, da je pesem razdeljena na kitice, strofe: ta pesnik priznava rime in strofičnost ♪
- stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄) 1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo // ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge // ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela 2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost 3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos:
strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki 4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu 6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena
obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga ∙ knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta) ◊ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti strógo stil. strogó prisl.: strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano ♦ jur. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje ♪
- strogoréden -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki se strogo drži reda: strogoreden človek / strogoredni predpisi; obtoževati koga s stališča strogoredne morale ♪
- strogóst tudi strógost -i ž (ọ̑; ọ̄) lastnost, značilnost strogega: bala se je očetove strogosti; neizprosna, nepopustljiva strogost / nravna strogost / z vso strogostjo je nadzoroval otroka pri učenju / strogost pravil, zakonov ♪
- strohnéti -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les strohni; na zemlji deske hitro strohnijo; truplo strohni v grobu ∙ slabš. v tem kraju bo še strohnel duševno otopel, postal nedejaven strohnèl in strohnél -éla -o: strohnela obleka; strohnelo truplo strohnjèn -êna -o: strohnjene kosti; strohnjeno deblo ♪
- stròj strôja m (ȍ ó) 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima ● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postroj ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les.
lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja ♪
- strojaríja -e ž (ȋ) star. strojarna1: iz strojarije je prihajal smrad po strojilih / izučiti se strojarije strojarske obrti ♪
- strojárna 2 -e ž (ȃ) knjiž., redko prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji; strojnica: hrup v ladijski strojarni ♪
- strojárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na strojarje ali strojarstvo: strojarska delavnica, obrt ♦ tekst. strojarska volna manjvredna volna, dobljena pri strojenju ovčjih kož ♪
- strôjček -čka m (ō) manjšalnica od stroj: strojček se je pokvaril / pokositi travo s strojčkom / brusilni, vrtalni strojček; strojček za rezanje mesa ♪
- strôjen -jna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stroj: popraviti pokvarjen strojni del / strojna industrija / strojna molža; strojna obdelava kovin, lesa; strojno pletenje, tkanje; strojno pranje perila / strojne čipke; ročno in strojno delo / uporabljati strojne naprave; publ. zastarela strojna oprema stroji / strojni inženir, tehnik; strojni ključavničar ključavničar, ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin; strojni stavec / strojno olje olje za mazanje strojev, ležajev / pog. strojna fakulteta fakulteta za strojništvo ◊ grad. strojni nabijač; navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; strojna služba služba pri glavnih in pomožnih strojih na ladji; ptt strojni žig poštni žig, odtisnjen na znamko s strojem za žigosanje; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev,
naprav; strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; tisk. strojni stavek strôjno prisl.: strojno brusiti, obdelovati; strojno šivane čipke ♦ teh. strojno gnana naprava ♪
- strojênje tudi strójenje -a s (é; ọ́) glagolnik od strojiti: ukvarjati se s strojenjem / strojenje živalskih kož, krzna / kromovo strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojenje z mineralnimi solmi ♪
- strojepísec -sca m (ȋ) kdor poklicno piše na pisalni stroj: spreten strojepisec; stenograf in strojepisec ♪
- strojepísje -a s (ȋ) nauk o pisanju na pisalni stroj: poučevati strojepisje; ima tečaj iz strojepisja // tipkanje: v popoldanskem času se ukvarja s strojepisjem / desetprstno, slepo strojepisje ♪
- strojepíska -e ž (ȋ) ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj: izurjena strojepiska; v pisarni so zaposlili še dve strojepiski ♪
- strojepísnica -e ž (ȋ) prostor za pisanje na pisalni stroj: opremiti strojepisnico z novim pohištvom; poročilo je odnesel v strojepisnico ♪
- strojevódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja, vodi lokomotivo: strojevodja je preizkušal zaviranje lokomotive; obvestiti strojevodjo o oviri na progi // kdor upravlja, vodi kak stroj sploh: strojevodja papirnega stroja; strojevodja na ladji ♪
37.005 37.030 37.055 37.080 37.105 37.130 37.155 37.180 37.205 37.230