Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.705-3.729)



  1.      pogozdoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pogozdovanje: pogozdovalna akcija / pogozdovalna področja
  2.      pogrezálo  -a s (á) gled. naprava, ki omogoča odpiranje in pogrezanje dela odrskih tal: montirati, spustiti pogrezalo; pogrezalo v pododrju
  3.      pogrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj pogrinja, pokriva: pisano pogrinjalo; košara je bila pogrnjena z rožastim pogrinjalom / posteljno pogrinjalo / redko namizno pogrinjalo prt
  4.      pohajkoválec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci
  5.      pohujševálec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujševalec mladine
  6.      pohujševálnica  -e ž () ekspr. kraj, kjer se kdo pohujša, pokvari: poboljševalnica je bila zanj le pohujševalnica
  7.      pohvála  -e ž (ā) izrazitev hvale, priznanja: pohvala mu godi; zaslužiti pohvalo za svoje delo; javna pohvala / izreči pohvalo pohvalitiekspr. skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali // list kot dokaz hvale, priznanja: izročiti, prejeti pohvalo
  8.      pohválen  -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje 2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje pohválno prisl.: o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega
  9.      pohvalíti  in pohváliti -im dov. ( á) izraziti hvalo, priznanje: pohvaliti otroka; pohvalili so ga za njegovo prizadevnost; pred celim razredom ga je pohvalil, da lepo bere / pohvalil je njeno novo obleko / to si lepo narisal, ga je pohvalil pohvalíti se in pohváliti se z govorjenjem ali vedenjem izraziti, poudariti svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: pohvalil se je, da zna že plavati; pohvaliti se z uspehom v šoli / letos se z letino ne morejo pohvaliti pohváljen -a -o: v šoli je bil pohvaljen
  10.      pohváljenec  -nca m (á) kdor je pohvaljen: uvrstil se je med pohvaljence
  11.      pohválnica  -e ž () star. pohvala, priznanje: izrekel mu je pohvalnico // hvalnica: peti pohvalnico nevesti
  12.      poitalijančevánje  -a s () glagolnik od poitalijančevati: načrtno poitalijančevanje in ponemčevanje Slovencev
  13.      poitalijančeváti  -újem nedov.) delati kaj italijansko: poitalijančevati obmejne pokrajine / poitalijančevati slovenska imena
  14.      poitalijánčiti  -im dov.) narediti kaj italijansko: poitalijančiti prebivalstvo / to ozemlje so nasilno poitalijančili / poitalijančiti ime poitalijánčen -a -o: poitalijančeni priimki
  15.      poitalijániti  -im dov.) poitalijančiti: poitalijaniti ime
  16.      poizvedoválec  tudi pozvedoválec -lca [c tudi lc] m () kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega
  17.      poizvedoválen  tudi pozvedoválen -lna -o prid. () nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov
  18.      pojálnik  -a [tudi n] m () bot. rastlina zajedavka z raznobarvnimi cveti v socvetju, Orobanche: kaduljin, mali pojalnik
  19.      pojasnjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje
  20.      pojasnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba ♦ lingv. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega pojasnjeválno prisl.: o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno
  21.      pojemálen  -lna -o prid. () teh. ki pojema: pojemalno gibanje / pojemalna sila
  22.      pokál  -a m () lepo oblikovana posoda kot priznanje za zmago navadno na športnem tekmovanju: izročiti zmagovalcu pokal // publ. pokalno tekmovanje: evropski pokal v nogometu ● star. natočiti pokal bokal; publ. moštvo je tudi tokrat odneslo pokal zmagalo
  23.      pokálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na pokal: pokalna oblika ♦ šport. pokalno tekmovanje tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo
  24.      pokálen 2 -lna -o prid. () kem., v zvezah: pokalni plin plinasta zmes dveh delov vodika in enega dela kisika; pokalna kislina organska kislina, katere soli se z nekaterimi kovinami uporabljajo kot inicialna razstreliva
  25.      pókalica  -e ž (ọ́) 1. igrača iz bezgove veje za pokanje: otrok je ustrelil s pokalico ∙ slabš. s tole pokalico ne boš nič opravil slabo puško 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti pokalico ◊ bot. pokalica travniška rastlina z napihnjeno čašo in belkastimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Silene vulgaris; zool. pokalice hrošči, ki se z glasnim pokom poženejo v zrak, Elateridae

   3.580 3.605 3.630 3.655 3.680 3.705 3.730 3.755 3.780 3.805  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA