Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (36.780-36.804)
- steljívo -a s (í) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo ♪
- stéljka -e ž (ẹ̑) bot. ena ali več celic, ki predstavljajo rastlino brez korenin, stebla in listov: zgradba steljke ♪
- stéljnik -a m (ẹ̑) 1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku 2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku 3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki ♪
- stelováditi se -im se dov. (á ȃ) s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi ● s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal ♪
- sténa -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar
omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni
izražal misli, čustev ◊ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine ♪
- sténica -e ž (ẹ́) manjšalnica od stena: stenica deli kuhinjo od jedilnega kota / preplezati je moral še stenico pod vrhom hriba ♪
- steníca -e ž (í) 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah ♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil ♪
- steníčav -a -o prid. (í) ki ima veliko stenic: stanoval je v zanemarjeni, steničavi sobi ♪
- sténj -a m (ẹ̑) trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči ◊ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen ♪
- sténjast -a -o prid. (ẹ̑) tekst., navadno v zvezi stenjasta preja debela, malo vita navadno bombažna preja: izdelki iz stenjaste preje ♪
- stenodaktilográf -a m (ȃ) kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenodaktilograf in strojepisec ♪
- stenodaktilografíja -e ž (ȋ) pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije ♪
- stenodaktilográfka -e ž (ȃ) ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposliti novo stenodaktilografko ♪
- stenografíja -e ž (ȋ) pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis: pri zapisovanju uporabljati stenografijo / hodi na tečaj stenografije; učbenik stenografije // nauk o taki pisavi: razvoj stenografije ◊ adm. debatna ali govorna stenografija ki omogoča zapis do sto besed na minuto; parlamentarna stenografija ki omogoča zapis nad sto besed na minuto, parlamentarno pismo; poslovna stenografija ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto, poslovno pismo ♪
- stenográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stenografijo ali stenografe: stenografski časopis; stenografski tečaj / stenografski strokovnjak / spoznati stenografski sistem; stenografski znaki; stenografska okrajšava / stenografski stroj ♦ adm. stenografsko črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje stenografskih znakov ♪
- stenotipíst -a m (ȋ) kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenotipisti in stenotipistke ♪
- stenotipístka -e ž (ȋ) ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposlila se je kot stenotipistka ♪
- stenóza -e ž (ọ̑) med. bolezensko zoženje nekaterih cevastih organov: stenoza požiralnika; stenoza pljučne arterije ♪
- sténski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na steno: stenska površina / stenski opaž; pritrditi stenske obloge / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; stenski koledar, zemljevid; stenski obešalnik; stenska svetilka, tehtnica, ura ◊ um. stensko slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s krašenjem sten, stropov ♪
- sténtorski -a -o prid. (ẹ̄) knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov ♪
- stép -a m (ẹ̑) ples na jazzovsko glasbo, po izvoru iz Severne Amerike, pri katerem plesalec z udarjanjem s čevlji ob tla ustvarja posebno ritmično spremljavo: plesalec stepa ♪
- stépa -e ž (ẹ́) obširen travnat svet: potovati po stepi; azijske stepe; živalstvo step ♦ geogr. gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa ♪
- stépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati s česa: stepati prah z obleke; stepati si sneg s plašča 2. redko mahati, otepati: stepal je okoli sebe in vpil / petelin stepa s perutmi 3. z udarjanjem, mešanjem povzročati, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepati beljake, smetano; stepati testo; stepati s kuhalnico, metlico / stepati sneg; prim. iztepati ♪
- stépski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine ♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota bobak ♪
- stêpsti stêpem dov., stépel stêpla (é) 1. z udarjanjem odstraniti s česa: stepsti prah z obleke; stepsti si sneg s čevljev 2. z udarjanjem, mešanjem povzročiti, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepsti beljake, smetano; stepsti zmes nad soparo; stepsti testo s kuhalnico / stepsti sneg 3. redko pretepsti: če nas boš izdal, te bomo stepli stêpsti se dati udarce drug drugemu: fantje so se stepli; stepli so se s sosedovimi otroki; hudo, ekspr. pošteno se stepsti; ekspr. stepsti se za prazen nič ● ekspr. za takega delavca bi se vsi stepli bi si zelo prizadevali, da bi ga (pri)dobili; star. veliko ljudi se je steplo skupaj zbralo stepèn -êna -o: stepena smetana; stepena jajca; stepeno testo; prim. iztepsti ♪
36.655 36.680 36.705 36.730 36.755 36.780 36.805 36.830 36.855 36.880