Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.630-3.654)



  1.      plesálka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od plesalec: a) prve štiri korake pleše plesalka; izbrati si, zamenjati, zavrteti plesalko / najboljša plesalka v vasi b) poročil se bo s slavno plesalko; baletna plesalka; barska, cirkuška plesalka
  2.      plevrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plevro: plevralna zarastlina / plevralna votlina
  3.      plezálček  -čka [č tudi lč] m () nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
  4.      plezálec  -lca [c tudi lc] m () kdor se ukvarja s plezanjem: postal je spreten plezalec ♦ alp. nezavarovani plezalec ki pri plezanju ni navezan; zool. plezalci ptice, ki plezajo po drevju, Piciformes
  5.      plezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
  6.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen k in lk] ž () 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje
  7.      plezálnik  -a m () nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike
  8.      plezálo  -a s (á) šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala
  9.      plezálski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na plezalce ali plezanje: plezalska oprema / plezalska skupina / plezalska smer / plezalsko znanje
  10.      plezálstvo  -a [s in ls] s () dejavnost, ki je v zvezi s plezanjem: v mladih letih se je ukvarjal s plezalstvom
  11.      pljuválec  -lca [c tudi lc] m () kdor (veliko) pljuva
  12.      pljuválnik  -a [tudi n] m () posoda za pljuvanje: pljuvati v pljuvalnik; za vrati je stal pljuvalnik z žaganjem / žepni pljuvalnik
  13.      plurál  in plúral -ála m (; ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala
  14.      plurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov
  15.      plurále tántum  plurále tántuma m, im., tož. mn. tudi plurália tántum s (-; ā-) lingv. množinski samostalnik
  16.      pluralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pluralizem: pluralistična stališča; nazorsko pluralistična družba / pluralistična ureditev družbe
  17.      pluralízem  -zma m () 1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem ◊ jur. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij
  18.      plurálnost  -i ž () knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost
  19.      pluviál  -a m () rel. plašču podobno liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči pluvial
  20.      pobalín  -a m () ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: pobalini so mu obrali češnje; mestni pobalini / kot nagovor zakaj se smejete, pobalini neumni
  21.      pobalínček  -čka m () manjšalnica od pobalin: pobalinčka sta skrila kolo
  22.      pobalíniti  -im nedov.) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti
  23.      pobalínka  -e ž () ženska oblika od pobalin: pobalini in pobalinke
  24.      pobalínski  -a -o prid. () ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje pobalínsko prisl.: pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem
  25.      pobalínstvo  -a s () ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo

   3.505 3.530 3.555 3.580 3.605 3.630 3.655 3.680 3.705 3.730  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA