Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (36.205-36.229)


  1.      spláv  in splàv spláva m (ȃ; ȁ á) 1. preprosto, navadno iz hlodov narejeno plovilo: naložiti tovor na splav; prepeljati se na splavu, s splavom; čolni in splavi / (gumijast) rešilni splav 2. za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les: splav je nasedel na plitvini; krmariti splav; sestavljati, vezati splave; krmar na splavu / splaviti les v splavih 3. prekinitev nosečnosti: preprečevanje splavov; vzrok za splav; splav zaradi bolezni / imela je že več splavov; naredili so ji splav ● knjiž. ledeni splavi na rekah veliki kosi plavajočega ledu; zastar. jezditi na skok na splav zelo hitro ◊ med. indicirani, izzvani, spontani, umetni splav; voj. pontonski splav ♪
  2.      splavár  in splávar -ja m (á; ȃ) kdor splavari: splavarji so končali dolgo vožnjo / dravski, savinjski splavarji ♪
  3.      splavárski  in splávarski -a -o prid. (á; ȃ) nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje ♪
  4.      splávati  -am dov. (ȃ) 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr. ptice so splavale na jug odletele // začeti plavati: nekaj trenutkov je okleval, nato je splaval 3. priti na površino tekočine: lažji delci splavajo, težji pa se sesedejo; skuhani cmoki splavajo na vrh; olje splava na površje 4. ekspr. s prizadevnostjo, vztrajnostjo priti iz neprijetnega, zapletenega položaja: nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval; splavati iz težav ● ekspr. njegove misli so splavale k domačim pomislil je na domače; ekspr. pogled mu je splaval v daljavo zazrl se je v daljavo; ekspr. prihranki so splavali po grlu zapravil jih je s pijačo, zapil; ekspr. vse je splavalo po vodi propadlo; prim. izplavati ♪
  5.      splávljati  -am nedov. (á) 1. spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: splavljati hlode / nekoč so po naših rekah veliko splavljali 2. izročati, dajati v uporabo s spuščanjem v vodo: v ladjedelnici gradijo in splavljajo ladje 3. med. večkrat imeti splav: splavljati zaradi bolezni ♪
  6.      splavúša  -e ž (ú) knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav(e): ker ni marala roditi, je šla k splavuši ♪
  7.      splêsti  splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é) 1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti 2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta so spletla venec; splesti jermen za bič; splesti kito, mrežo, vrv; splesti ograjo iz šibja / splesti lase v kito / splesti jerbas, košaro / lastovica je spletla gnezdo; pren., ekspr. mlada sta si spletla prijetno gnezdo 3. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu navadno kaj neprijetnega: ona je vse to spletla; spletli so zaroto proti njemu // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: splesti prijateljstvo; splesti vez med igralcem in gledalci 4. ekspr. narediti, zasnovati: v glavi je spletel nov načrt / ljudska domišljija je spletla o tem nešteto bajk ustvarila ● redko v zadregi je spletla prste prepletla; ekspr. kaj vse so spletli o njem rekli, povedali splêsti se 1. rastoč se združiti: vrtnice so se na vrhu nagrobnika spletle; pren. njeno življenje se je spletlo z njegovim 2. ekspr. nastati, razširiti se: čudne govorice so se spletle o njem / med njima se je spletla ljubezen 3. ekspr. zgoditi se: to se je spletlo v mestu ● ekspr. ni se hotel splesti s to žensko imeti z njo (tesnejših) stikov spletèn -êna -o: pulover še ni spleten; iz vej spletena koliba ♪
  8.      splèt  spléta m (ȅ ẹ́) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita // kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov 2. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije 3. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet ♪
  9.      splétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda 2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva 3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo ● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori splétati se 1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo 2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu // pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu 3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen ♪
  10.      splétek  -tka m (ẹ̑) manjšalnica od splet: spletek las / knjiž. spletek cvetja šopek (cvetja) / spletek predstav ♪
  11.      spletkárjenje  -a s (á) glagolnik od spletkariti: postal je žrtev spletkarjenja; spletkarjenje in opravljanje / politično spletkarjenje ♪
  12.      spletkárski  tudi splétkarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na spletkarje ali spletkarstvo: vodili so ga spletkarski nagibi; spletkarsko ozračje / spletkarski človek ♪
  13.      splézati  -am dov. (ẹ̑) 1. plezaje priti: splezati na drevo, z drevesa / splezati na greben / otrok mu je splezal na kolena / splezati čez ograjo 2. povzpeti se, dvigniti se: splezati po lestvi na podstrešje ∙ ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal dosegel visok položaj; ekspr. splezati po hrbtih drugih doseči uspeh na škodo drugih ♪
  14.      splòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: to so sploh znane besede; otrokom sploh marsikaj lahko spregledamo; takšne knjige berejo redki in sploh mlajši 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli: pred očmi nam ni posameznik, ampak človek sploh; navdušen je za poezijo in za umetnost sploh; govori o gospodarstvu sploh in še posebej o kmetijstvu ♦ lingv. dvorana pomeni večji, zaprt prostor sploh izraža splošnost pomena razlagane besede 3. pog., ekspr., pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: rekel ji je, da je neumna gos, koza in sploh; postregli so nam z mesom, pecivom in vinom in sploh / zahvaljujem se vam za požrtvovalnost, medsebojno razumevanje in sploh / drveli so skozi ovinke in mimo skal in oh in sploh 4. ekspr. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; sploh pa rajši vidim, da odidete domov / nisem je iskal, sploh se niti spomnil nisem nanjo; da je to namenjeno materam, sploh ni treba posebej poudarjati / sploh (ti) ni kaj reči. Lepa si / v vezniški rabi kar naprej sitnari, sploh si samo domišlja, da je bolan / v medmetni rabi potepal sem se po mestu, obhodil obzidje, stikal v arhivu, sploh, nisem se dolgočasil 5. nav. ekspr., navadno v vprašalnih, odvisnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša: kako je to sploh mogoče; kdo pa ste sploh vi; sprašujem se, kaj sploh delam tukaj; si danes sploh kaj jedel; ali sploh veste, kdaj pride; naj bo vesel, da sploh še živi / to je največ, kar se sploh da doseči; kot voditelj mora še sploh biti za zgled; elipt.: pretepel je fanta, potem pa začel razmišljati, zakaj ga je sploh; imela je prijeten glas, lepo postavo, obraz pa sploh // v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: ponoči sploh ne gre od doma; take pohvale sploh ne zasluži; vsega tega takrat sploh še ni bilo / povabil jo je na ples, a je rekla, da sploh ne pleše; kako pa tvoj prijatelj? Sploh se ne oglasi, sploh ne vem, kje je / bila je huda nesreča: pet mrtvih, da o ranjenih sploh ne govorimo; si dolgo čakal? Sploh ne ● star. ta teden bodo sploh začeli trgati povsod; vsi; ekspr. takšni izzivi so vedno zdrava in koristna stvar, sploh pa za mladega človeka izraža omejevanje na najpomembnejše; ekspr. sploh pa, ali je to važno izraža podkrepitev trditve ♪
  15.      sploščeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj plosko, sploščeno: sploščevati žico; pri gledanju na daleč se leča sploščuje ● s takim načinom slikanja slikar sploščuje globino zmanjšuje prostorski vtis; ekspr. preplašeni ljudje so se sploščevali ob zidu se stiskali ♪
  16.      splôščiti  -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ȋ í) narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom ● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o 1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo 2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo ♪
  17.      splôšen  -šna -o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka // ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje // ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja // ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja // ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti // nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran ● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo ◊ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno ♪
  18.      splôšnica  -e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice ♪
  19.      spočásniti  -im in spočasníti -ím dov., spočásnil (ā; ȋ í) upočasniti: spočasniti hojo, vožnjo / spočasniti korak / bolezen je spočasnila otrokov razvoj / knjiž. avtomobil je spočasnil hitrost zmanjšal ♪
  20.      spočénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočenjati in splavljati / spočenjati otroke, potomstvo 2. knjiž. povzročati nastanek česa: tako ravnanje spočenja sovraštvo spočénjati se 1. nastajati, začenjati obstajati: čutila je, da se v njej spočenja novo življenje 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: zunaj so se spočenjali čudni glasovi / v glavi so se mu spočenjale nenavadne misli ♪
  21.      spočéti  -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem // povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo 2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost spočéti se 1. začeti biti, obstajati: v njej se je spočelo novo življenje 2. knjiž. nastati, pojaviti se: na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem spočét -a -o: nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli ♦ rel. brez madeža, od svetega Duha spočet ♪
  22.      spočétka  prisl. (ẹ̑) knjiž. izraža čas začetka dejanja, stanja; od začetka, na začetku: spočetka se je bal ljudi // izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: spočetka je kričal in klel, potem prosil, pa vse zaman ♪
  23.      spočíti se  spočíjem se dov., spočìl se (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: čez noč se je spočil; utrujen sem, moram se spočiti; telesno in duševno se spočiti / konji se morajo spočiti / spočiti se od dela, naporov / pozimi se rastline spočijejo; zemlja se spočije spočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: spočiti si noge; spočiti si oči po dolgem branju / v gorah si človek spočije živce ● knjiž. zelenje nam spočije trudne oči ob gledanju zelenja si spočijemo oči spočít -a -o: spočit konj; biti spočit; spočiti so nadaljevali pot; spočita zemlja ♦ gastr. spočito testo testo, ki je napravljeno stalo določen čas ♪
  24.      spočívati se  -am se nedov. (í) knjiž. počivati, odpočivati se: sedli so v senco in se spočivali / njiva se pozimi spočiva ● knjiž. glasba človeka spočiva pomirja, sprošča ♪
  25.      spód  prisl. (ọ̑) pog. spodaj: spod teče potok / počakaj me spod / napisala je kartico in spod smo se vsi podpisali / spod se toplo oblecite / zaničevati tiste spod; prim. odspod ♪

   36.080 36.105 36.130 36.155 36.180 36.205 36.230 36.255 36.280 36.305  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA