Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (35.905-35.929)


  1.      sólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sol: a) solni skladi; solna zrna / solni rudnik; solna polja ob morju / solne poti poti, po katerih so nekoč prenašali sol z evropskih sredozemskih obal in iz rudnikov soli b) rastline sprejemajo solne raztopine s koreninami / solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ♪
  2.      solidáren  -rna -o prid. (á ā) navadno v povedni rabi 1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko 2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim 3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni ◊ jur. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku solidárno prisl.: solidarno z drugimi se boriti za izboljšanje delovnih razmer; vzajemno in solidarno zagotavljati možnosti za razvoj otrok; biti solidarno odgovoren za škodo ♪
  3.      solidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) podpreti, odobriti ravnanje, mnenje koga: solidarizirati se z državami v razvoju v prizadevanjih za gospodarsko neodvisnost; solidarizirati se s pobudniki za mir v tem delu sveta / pisatelj se je solidariziral z junakom // strinjati se, soglašati: solidarizirati se s sklepi konference, s stališčem komisije; ne solidarizirati se s skrajnostmi ● publ. del buržoazije se je solidariziral z okupatorji začel sodelovati ♪
  4.      solidárnost  -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost ◊ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega ♪
  5.      solidárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na solidarnost: odstop odbora je bil solidarnosten; pozvati prebivalstvo na solidarnostno akcijo; začeti s solidarnostno stavko / solidarnostna gradnja / solidarnostni sklad sklad, v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom; solidarnostno stanovanje stanovanje, zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / publ. solidarnostno prelivanje sredstev med enotami organizacije združenega dela solidárnostno prisl.: solidarnostno reševati probleme ♪
  6.      solíden  -dna -o prid., solídnejši (í ȋ) 1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče 2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina // ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno 3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo // ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega // ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje ● publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja solídno prisl.: solidno se oblačiti; delo je solidno opravil; v tej gostilni smo bili solidno postreženi; solidno zidana hiša solídni -a -o sam.: najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih; rad bi kupil kaj solidnega ♪
  7.      sólidus  in sólid -lida m (ọ̑) num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov ♪
  8.      solínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša ♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina ♪
  9.      solipsíst  -a m (ȋ) 1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist 2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist ♪
  10.      solipsístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na solipsiste ali solipsizem: solipsistične ideje / pesnikove solipsistične blodnje / občutiti solipsistično zadovoljstvo ♪
  11.      solipsízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem 2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost ♪
  12.      solíst  -a m (ȋ) kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah) ∙ žarg., alp. ta plezalec je znan solist pleza sam ♦ gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati ♪
  13.      solístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na soliste: solistična in kolektivna igra; solistična vloga / solistični koncert; solistična glasba; solistično petje / solistično glasbilo / gledalce so posebno navdušile solistične točke solístično prisl.: nastopati solistično ♪
  14.      solístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od solist: solistko je spremljal znani pianist / baletna, operna solistka ♪
  15.      solíšče  -a s (í) nahajališče soli: kopati sol v solišču; solišča v Tuzli ♪
  16.      solíter  -tra m (í) 1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter 2. poljud. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, strok. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom ◊ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika ♪
  17.      solíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe ● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je ◊ agr. soliti sir na suho, v slanici soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha je že soljena; soljena čreva ♪
  18.      solítrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja ♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina ♪
  19.      solník  -a [u̯n tudi ln] m (í) redko solnica: izdelovala je solnike in žlice ♦ lov. priprava v lovišču, v katero se daje sol za divjad ♪
  20.      solnográški  -a -o prid. (ȃ) zastar. salzburški: solnograška nadškofija ◊ bot. solnograška smetlika rastlina s suličastimi listi in belimi cveti z vijolično zgornjo ustno, Euphrasia salisburgensis; gastr. solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki žličniki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči ♪
  21.      sólo  -a m (ọ̑) 1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto; instrumentalni, tenorski solo; solo za klavir, violino // izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo 2. muz. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester 3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo 4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo ∙ žarg., šport. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam ♪
  22.      sólo  prisl. (ọ̑) ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam: peti, plesati solo / pri kartah je ves večer samo dvakrat igral solo / žarg. to sem naredil kar solo; neskl. pril.: solo violina ♪
  23.      sólo...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na solo a) s tujko v drugem delu: soloakcija; soloinstrument b) z domačo besedo v drugem delu: soloplesalec in solo plesalec, solopevski ♪
  24.      sóloígra  in sólo ígra -e ž (ọ̑-ȋ) igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: napovedati soloigro ∙ žarg., gled. igra znanega umetnika je bila preveč soloigra preveč je uveljavljal samega sebe in premalo upošteval igro soigralcev ♪
  25.      sóloplés  in sólo plés -a m (ọ̑-ẹ̑) ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: soloples baletke v drugem dejanju je bil izreden ♪

   35.780 35.805 35.830 35.855 35.880 35.905 35.930 35.955 35.980 36.005  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA