Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.580-3.604)


  1.      peristáltičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na peristaltiko: peristaltične motnje / peristaltično gibanje črevesja, jajcevoda ♪
  2.      peristáltika  -e ž (á) biol. ritmično krčenje in raztezanje nekaterih cevastih organov: počasna peristaltika / peristaltika tankega črevesja, sečevodov ♪
  3.      perkál  -a m (ȃ) tekst. gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina: kupiti tri metre perkala; bluza, ruta, srajca iz perkala ♪
  4.      perkálast  -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz perkala: perkalasta ruta ♪
  5.      perorálen  -lna -o prid. (ȃ) med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje ♪
  6.      personál  -a m (ȃ) pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal ♪
  7.      personála  -e ž (ȃ) pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale ♪
  8.      personálec  -lca m (ȃ) žarg. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu ♪
  9.      personálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu ♪
  10.      personálije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije ♪
  11.      personalíst  -a m (ȋ) filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti ♪
  12.      personalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori ♪
  13.      personalízem  -zma m (ȋ) filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem ♪
  14.      personálka  -e ž (ȃ) žarg. personalna referentka: personalka v veliki delovni organizaciji ♪
  15.      perzonál  -a m (ȃ) nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov) ♪
  16.      pesnikoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
  17.      péstovalica  in pestoválica -e ž (ẹ́; ȃ) knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta: nositi roko na pestovalici, v pestovalici ♪
  18.      piedestál  -a m (ȃ) knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika ♪
  19.      pihálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor igra na pihalo: pihalci so pred vajo ogreli instrumente; pihalci in godalci 2. redko, v zvezi pihalec stekla steklopihač, steklopihalec: njen oče je bil pihalec stekla ♪
  20.      pihálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pihalo ali pihanje: pihalna priprava; vgraditi pihalne šobe v sušilne naprave / pihalni stroj za odstranjevanje snega / pihalni instrument pihalo / pihalni orkester; pihalna godba godba na pihala ♦ muz. pihalni kvintet ♪
  21.      pihálka  -e [drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. knjiž., redko ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko 2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko ♪
  22.      pihálnik  -a [u̯n in ln; drugi pomen u̯n] m (ȃ) 1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice 2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z dolgimi pihalniki 3. knjiž. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka; pihalo: sušiti s pihalnikom ♪
  23.      pihálo  -a s (á) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem: pihala so bučno zaigrala; godala, pihala in tolkala / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. teh. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka: sušiti s pihalom ♪
  24.      pikturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike ♪
  25.      pipálka  -e ž (ȃ) zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov ♪

   3.455 3.480 3.505 3.530 3.555 3.580 3.605 3.630 3.655 3.680  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA