Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (35.351-35.375)


  1.      skrivnóstnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost skrivnostnega: skrivnostnost pojavov / vznemirjala jih je njegova skrivnostnost / v njenem glasu je nekaj skrivnostnosti / skrivnostnost besed / skrivnostnost gozda, starega mesta, noči, srednjega veka; skrivnostnost življenja / ekspr. pogreznil se je v svojo skrivnostnost ♪
  2.      skrívoma  prisl. (ȋ) knjiž. skrivaj, naskrivaj: skrivoma oditi od doma / skrivoma si je priznal, da je poražen natihem ♪
  3.      skrížati  -am dov. (ȋ) 1. star. položiti kaj navzkriž; prekrižati: skrižati roke na prsih 2. biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: skrižati sadno drevje; skrižati osla in konja; ribe v akvariju se lahko skrižajo skrížati se redko pojaviti se kot nasprotje drugega: njegov načrt se je skrižal s prijateljevim skrížan -a -o: skrižana rastlina; ta pasma še ni skrižana; imeti roke skrižane na kolenih ♪
  4.      skŕlast  -a -o prid. (ŕ) nar. skrilast: skrlaste plošče / skrlaste strehe so se bleščale v soncu strehe, pokrite s skrilmi ♪
  5.      skrlíca  tudi skŕlica -e ž (í; ŕ) manjšalnica od skrla: splezal je na zid, pokrit s skrlicami / luknje v zidu je zapolnil s skrlicami ● star. tanke ledene skrlice ploščice ♪
  6.      skrnína  -e ž (í) med. protin: zaradi skrnine je imel otekle, vozlaste roke; nenaden napad skrnine ● zastar. odstraniti blato in skrnino s tal umazanijo ◊ metal. plast nečistoč in oksidov na raztaljenem svincu ♪
  7.      skrnôba  -e ž (ó) zastar. 1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal 2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek ● zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost ♪
  8.      skrnôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. 1. umazan: skrij te skrnobne roke / pripovedoval mu je o skrnobnih stvareh, ki so se zgodile v tistem času 2. neodkrit, neiskren, hinavski: kako je ta človek skrnoben ● zastar. že dolgo ji je skrnoben je jezen, besen nanjo ♪
  9.      skrojíti  -ím dov., skrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: skrojiti in sešiti obleko; lepo skrojiti rokave // redko izdelati obleko: vse si skroji sama; skrojiti plašč iz najboljšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je skrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: junakinja, kakršno je skrojila igralka, ni prepričljiva; pravico so si skrojili sami skrojèn -êna -o: lepo skrojen frak; po meri skrojena obleka ♪
  10.      skrômen  -mna -o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra // ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, redko v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje 2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju; postavili so mu skromen spomenik; skromna hiša; oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah // ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij 3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje; radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo; drama je doživela le skromen uspeh; letošnji pridelek je zelo skromen; preživljajo se s skromno očetovo pokojnino; za svoje delo je dobil le skromno plačilo; njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno; kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu; publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja 4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja ● evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, navidez nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitna skrômno prisl.: skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba ♪
  11.      skrômnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost skromnega človeka: spoštovali so ga zaradi delavnosti in skromnosti; v svoji skromnosti niti pomislil ni na nagrado / privzgojiti komu skromnost / ekspr. stanovanje je bilo kljub skromnosti drago ∙ preg. skromnost je lepa čednost ♦ lit. pesnik rad uporablja skromnosti litote ♪
  12.      skrótast  -a -o prid. (ọ́) alp. po razčlenjenosti podoben skrotju: prišla sta do strmega skrotastega žleba ♪
  13.      skrótina  -e ž (ọ́) nar. tolminsko zelo razčlenjena skalna gmota: pot je držala mimo skrotine; skrotina na grebenu ♪
  14.      skrótje  -a s (ọ̄) alp. zelo razčlenjeno skalnato pobočje: ko so preplezali steno, so nadaljevali pot po skrotju do vrha; lahko prehodno skrotje ♪
  15.      skrotovíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. izmaličiti, pokvariti: revmatizem mu je skrotovičil roke / vsako besedo skrotoviči; celó ime so mu skrotovičili / taka miselnost skrotoviči človekovo notranjost skrotovíčiti se dobiti nenavadno, nepravilno obliko: listje se skrotoviči; prsti so se mu skrotovičili / pri močnem sunku so se tračnice skrotovičile zvile // krčevito se zviti: udarilo ga je, da se je skrotovičil; skrotovičiti se od bolečine ◊ tekst. nit se skrotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja dobi vozlom podobne tvorbe skrotovíčen -a -o: skrotovičen pomen besede; skrotovičen leži na tleh; nečitljiva, skrotovičena pisava ♪
  16.      skrovíšče  -a s (í) zastar. skrivališče: poiskati varno skrovišče; vhod v skrovišče ♪
  17.      skŕpati  -am dov. (r̄) 1. redko zakrpati: skrpati hlače 2. ekspr. sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: po ofenzivi so skušali skrpati divizijo; skrpati novo pogodbo; nahitro skrpati ● ekspr. zdravniki so ponesrečenca skrpali mu zašili rane; ekspr. hišo so si za silo skrpali popravili skŕpan -a -o: skrpana suknja; s težavo skrpano moštvo ♪
  18.      skrpúcati  -am dov. (ū) slabš. slabo, nekvalitetno a) napisati: skrpucati članek; poročilo je nahitro skrpucal b) izdelati: obleko so ji skrpucali skrpúcan -a -o: v naglici skrpucan dopis; načrt je skrpucan po tujem vzoru ♪
  19.      skrúniti  -im nedov. (ú ȗ) 1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem 2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime // povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše ♪
  20.      skrúnjenje  -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
  21.      skrúpul  -a m (ū) nav. mn., knjiž. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja: imeti skrupule / moralni skrupuli / boj se ga, to je človek brez skrupulov brezobziren človek // pomislek sploh: to je odrsko delo, ki brez skrupulov prikazuje stvarnost ♪
  22.      skrupulánt  in skrupulànt -ánta m (ā á; ȁ á) knjiž. kdor je pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulant ♪
  23.      skrupulózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim // ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost skrupulózno prisl.: skrupulozno si očitati ♪
  24.      skrušíti  in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. redko odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil skrúšen -a -o: skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč ∙ ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo ♪
  25.      skúbiti  -im nedov. (ú ū) neustalj. skubsti: skubiti perutnino / v zadregi je skubil rob suknjiča / skubili so ga, dokler je imel denar ♪

   35.226 35.251 35.276 35.301 35.326 35.351 35.376 35.401 35.426 35.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA