Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (34.880-34.904)
- sgraffíto -a [-afi-] m (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov: izkazal se je v sgraffitu // slika v tej tehniki: stene so pokrite s sgraffiti ♪
- shájati -am nedov. (ā) nar. vzhajati, naraščati: testo že shaja shájan -a -o: premalo shajan kruh; shajano testo ♪
- shájati -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
- shéma -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
- shematizácija -e ž (á) glagolnik od shematizirati: shematizacija dejstev, problemov / prevod je od izvirnika zelo oddaljena shematizacija ♪
- shematizíranje -a s (ȋ) glagolnik od shematizirati: očitali so mu shematiziranje; shematiziranje in posploševanje ♪
- shemátski -a -o prid. (ȃ) shematičen: shematski prikaz stroja / njegova stališča so preveč shematska ♪
- shízma -e ž (ȋ) knjiž. razkol: stalni spori so povzročili shizmo; shizma v stranki / verska shizma / shizma je trajala več let ∙ knjiž. shizma med besedami in dejanji neskladje, neskladnost ♪
- shizotímen -mna -o prid. (ȋ) psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament ♪
- shòd shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
- shodíšče -a s (í) zastar. shajališče: priti na shodišče; shodišče popotnih ljudi ♪
- shólija -e ž (ọ́) nav. mn. opomba ali pojasnilo, navadno na robu rokopisnih grških in latinskih del ♪
- shów tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje ♪
- shrámbica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna ♪
- shránek -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki ♪
- shraníti in shrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila ♪
- shrlína -e ž (í) knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino ♪
- shrústati -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike ♪
- shújšati -am dov. (ȗ) postati suh: bolnik je shujšal; shujšati zaradi stradanja; shujšati v obraz; shujšati za pet kilogramov; vidno, zelo shujšati shújšan -a -o: shujšan človek; shujšan obraz; biti bled in shujšan ∙ ekspr. shujšan do kosti zelo ♪
- shújšati se -am se dov. (ȗ) star. poslabšati se: bolezen se mu je shujšala ♪
- shúliti se -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: shulil se je za kup peska / ko je pogladil žival, se je še bolj shulila shúljen -a -o: shuljena starka ♪
- sí m neskl., tudi sí síja (ȋ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici ♪
- si členek za poudarjanje zaimenske, prislovne ali medmetne zveze: izberi kogar si že bodi; do take sreče ne pride kdor si bodi kdorsibodi; ne govori o tem tukaj ne kjer si bodi drugje kjersibodi; star. lej si no, kakšno dekle si postala / star. gorje si ga ladji, ki zaide med te čeri; prim. bogsigavedi, karsibodi, katerisibodi, kjersibodi, vragsigavedi ipd. ♪
- sibarítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sibarite: kazal je svoja sibaritska nagnjenja / sibaritsko življenje ♪
- sibilánt -a m (ā) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo; sičnik ♪
34.755 34.780 34.805 34.830 34.855 34.880 34.905 34.930 34.955 34.980