Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (34.505-34.529)



  1.      sátir  in satír -a m (; ) v grški mitologiji spremljevalec boga Dioniza, upodobljen kot človek s kozjimi nogami, kozjo brado in repom: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe; pohoten kot satir
  2.      satíra  -e ž () 1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake
  3.      satíričen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost satírično prisl.: satirično pisati; satirično zaostrena kritika
  4.      satíričnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost satiričnega: satiričnost anekdote, romana / s svojo satiričnostjo je postajal nerazumljiv
  5.      sátirski  in satírski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na satire: satirski sprevod v čast boga Dioniza / satirsko poželenje ♦ lit. satirska igra v starogrškem gledališču parodistična igra z zborom satirov, igrana po uprizoritvi tragedije
  6.      satisfákcija  -e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
  7.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  8.      savínjčan  -a m () pog. vlak ali avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino: pripeljala se je s savinjčanom
  9.      sávna  -e ž () izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
  10.      sávnati se  -am se nedov. () žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal
  11.      scánje  -a s (ā) glagolnik od scati: iskal je prostor za scanje / duh po scanju seču
  12.      scapán  -a -o prid. (á) redko raztrgan, razcapan: pred vrati je stal scapan berač
  13.      scartáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: otroka bodo čisto scartali scartán -a -o: fant je preveč scartan
  14.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
  15.      scefráti  -ám [cef in cǝf] dov.) raztrgati na koščke, nitke: scefrati papir; obleka se je že scefrala; scefrati si rob krila / ekspr. scefral bi ga na drobne koščke, tako je jezen scefrán -a -o: scefrani rokavi; scefrana knjiga, suknja
  16.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
  17.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  18.      scementírati  -am dov. () prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
  19.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  20.      scenárij  -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij
  21.      scenaríst  -a m () kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
  22.      scenarístka  -e ž () ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala
  23.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  24.      scenográf  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf
  25.      scenografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa

   34.380 34.405 34.430 34.455 34.480 34.505 34.530 34.555 34.580 34.605  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA