Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (3.426-3.450)
- ožigálka -e ž (ȃ) nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico: lovke z ožigalkami ♪
- ožigálkar -ja m (ȃ) nav. mn., zool. navadno v morju živeče nečlenaste živali z ožigalkami, zlasti na lovkah, Cnidaria: morski, sladkovodni ožigalkarji; ožigalkarji in mehkužci ♪
- paberkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci ♪
- paberkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paberkovanje: paberkovalna strast ♦ lingv. paberkovalna metoda ekscerpiranja metoda, po kateri se izpišejo le določene besede besedila ♪
- paberkoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od paberkovalec: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej ♪
- padálce -a s (ā) manjšalnica od padalo: pripeti si padalce ♦ aer. majhno padalo z vzmetno pripravo za odpiranje večjega padala ♪
- padálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor je usposobljen za skakanje, spuščanje s padalom: padalec je prepozno odprl padalo; tekmovanje padalcev // vojak, tako usposobljen za izvrševanje vojaških operacij: padalci so skočili, se spustili; oddelek padalcev ♪
- padálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na padanje: padalne priprave / padalna hitrost padala ♪
- padálka -e ž (ȃ) ženska, usposobljena za skakanje, spuščanje s padalom: ponesrečila se je znana padalka ♪
- padálo -a s (á) naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti zlasti pri skakanju, spuščanju iz letala: padalo se odpre; pripeti si, zložiti padalo; skočiti, spustiti se s padalom; vrvi padala ♦ aer. hrbtno, prsno padalo ki se zloženo nosi na hrbtu, prsih; padalo z avtomatičnim odpiranjem; kupola padala zgornji del padala iz tkanine ♪
- padálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na padalce, padalo ali padalstvo: padalski skoki; veliko mednarodno padalsko tekmovanje / poslati padalske oddelke / padalski šport ♦ tekst. padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala ♪
- padálstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki je v zvezi s skakanjem, spuščanjem s padali: razvoj, zgodovina padalstva / svetovno prvenstvo v padalstvu na Bledu ♦ šport. instruktor padalstva ♪
- pahálast -a -o prid. (á) zastar. pahljačast: palme s pahalastimi listi; pahalasta plavut ♪
- pahálnik -a [ln in u̯n] m (ȃ) star. pahljača: v roki je držala pahalnik in si z njim hladila obraz ♪
- pákristál -a m (ȃ-ȃ) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: za snov značilni kristali in pakristali ♪
- palácij -a m (á) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu ♪
- paláča -e ž (á) navadno s prilastkom veliko, razkošno grajeno poslopje, navadno za javne namene: živeti v palači; mogočna palača s stebri in stolpiči; doževa, kraljeva palača; vladna palača; palača Organizacije Združenih narodov / ekspr. njegova hiša je prava palača velika, razkošna stavba ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ♪
- paláčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na palačo: vzpenjati se po širokem palačnem stopnišču / palačna arhitektura ♪
- palačínka -e ž (ȋ) nav. mn. jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke ♪
- paládij 1 -a m (á) knjiž. svetinja, varuh: jezik je naš paladij ♪
- paládij 2 -a m (á) kem. platini podobna redka žlahtna kovina, element Pd: iridij in paladij ♪
- paladín -a m (ȋ) 1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini 2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke ♪
- palamída -e ž (ȋ) zool. skuši podobna morska riba; polanda: skuše in palamide ♪
- palánka -e ž (ȃ) nar. novec majhne vrednosti: Pologar mu ni hotel nič več dati, niti črne palanke (F. Bevk) ♪
- palankín -a m (ȋ) v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu ♪
3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526