Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (34.026-34.050)



  1.      rokováti se  -újem se nedov.) dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati rokováti neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi ∙ neustalj. predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča
  2.      rokóvnik 2 -a m (ọ̑) knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf: vtakniti roke v rokovnik; kožuhovinast rokovnik
  3.      rokovnjáč  -a m (á) 1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač
  4.      rokovnjáčiti  -im nedov.) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili
  5.      rokovnjáščina  -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
  6.      rokovnjáštvo  -a s () 1. v prvi polovici 19. stoletja obstajanje rokovnjačev: sociološko zanimiv pojav rokovnjaštva; zgodovina rokovnjaštva 2. ekspr. malovredno, ničvredno dejanje: bil je kaznovan za rokovnjaštvo
  7.      róla 1 -e ž (ọ̑) pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah ♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj
  8.      róla 2 -e ž (ọ̑) zastar. vloga (v dramskem delu): dobiti glavno rolo / zdaj sva roli zamenjala
  9.      rólba  -e ž (ọ̑) žarg., teh. stroj za čiščenje in glajenje ledu: očistiti drsališče z rolbo
  10.      rólkar  -ja m (ọ̑) kdor se vozi z rolko: v parku je bilo veliko rolkarjev in kotalkarjev
  11.      rólls-róyce  -ea [rolsrojs] m (ọ̑-ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rolls-Royce: odpeljal se je z rolls-royceom
  12.      ròm  rôma m ( ó) nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom ∙ pog. ta je pa za v rom zelo je lepa
  13.      román  -a m () daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerjelit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
  14.      románček  -čka m () ekspr. manjšalnica od roman: ocene njegovih romančkov in povestic / izmisliti si romanček ● ekspr. doživeti, imeti romanček s kom ljubezensko razmerje
  15.      románčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na romanco: romančna snov / romančne in baladne pesmi
  16.      romanístika  -e ž (í) veda o romanskih jezikih in književnostih: naloge moderne romanistike / diplomirati iz romanistike in germanistike
  17.      romanizírati 1 -am nedov. in dov. () delati kaj romansko: romanizirati obmejne predele; prebivalstvo se je hitro romaniziralo romanizíran -a -o: romanizirani prebivalci
  18.      románski 1 -a -o prid. () 1. nanašajoč se na romaniko: romanski portal cerkve / romanski slog 2. nanašajoč se na Romane: romanski jeziki; romanske pesniške oblike / romansko prebivalstvo v Emoni ob prihodu Slovanov
  19.      romántičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos 2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava // ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje // ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti 3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota // privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti ● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkamilit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje romántično prisl.: romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega
  20.      romántik  -a m (á) 1. človek, pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: biti idealist in romantik; v njem je precej romantika 2. predstavnik romantike: poudarjanje čustva in fantazije pri romantikih; pesnik romantik
  21.      romántika  -e ž (á) 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika // obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike ♦ lit. nova romantika neoromantika 2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana // navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika // navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila ● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren
  22.      romantízem  -zma m () 1. odnos do sveta, v katerem prevladujejo čustva, domišljija, nestvarnost: očitati komu romantizem; ti dogodki so omajali njegov romantizem 2. knjiž. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo; romantika: opredelitev romantizma 3. knjiž. romantični element, romantična značilnost: romantizmi v povesti
  23.      rómar  -ja m (ọ̑) 1. rel. vernik, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: romarji so prišli od daleč; skupina romarjev / gostišče za romarje 2. ekspr. kdor kam gre, potuje: število romarjev na Triglav je vsako leto večje ● vznes. romar za idealom čiste človečnosti kdor si vztrajno prizadeva doseči tak ideal
  24.      rómarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od romar: praznično oblečene romarice; iz cerkve se je slišalo petje romaric
  25.      rómarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi rómarsko prisl.: romarsko oblečen popotnik

   33.901 33.926 33.951 33.976 34.001 34.026 34.051 34.076 34.101 34.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA