Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.401-3.425)



  1.      otirálka  -e [k tudi lk] ž () knjiž., redko brisača: zdrgniti se z otiralko
  2.      ovajálec  -lca [c in lc] m () knjiž. ovaduh: postati ovajalec; bati se ovajalcev
  3.      ovál  -a m () 1. kar je ovalne oblike: izrezal je oval iz kartona in z njim zaprl odprtino; portret v ovalu / polni oval njenega obraza 2. večji krožnik ovalne oblike: naložiti meso na oval / veliki ovali izbranih jedi
  4.      oválen  -lna -o prid. () po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza
  5.      oválnost  -i ž () lastnost, značilnost ovalnega: ovalnost obraza
  6.      ovijálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ovijanje: ovijalni papir / ovijalna rastlina ovijalka
  7.      ovijálka  -e [tudi k] ž () rastlina, ki se pri rasti ovija okoli opore: balkon krasijo enoletne ovijalke v lončkih; oklenila se ga je kakor ovijalka debla / dati ovijalki oporo
  8.      ovirálen  -lna -o prid. () ki ovira: oviralni ukrepi ♦ fiz. oviralna sila sila, ki ovira gibanje
  9.      ovlaževálec  -lca [lc in c] m () priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo
  10.      ozalíden  -dna -o prid. () v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju
  11.      ozáljšati  -am dov. () knjiž. okrasiti, olepšati: za svatbo so ozalali vso hišo; ozalala se je z nakitom ozáljšan -a -o: ozaljšan kip; s starinskimi ornamenti ozaljšana vrata
  12.      ozaljšáva  -e ž () glagolnik od ozaljšati: ozaljšava obleke, sobe
  13.      ozáljšek  -ška m () knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške; kovani, rezljani ozaljški
  14.      ozirálen  -lna -o prid. () lingv., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze
  15.      ozirálnik  -a m () lingv. oziralni zaimek
  16.      označeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj označuje: označevalec izdelkov ◊ filoz. označevalec označujoče; voj. laserski označevalec ciljev priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju
  17.      označeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na označevanje: označevalna sredstva
  18.      oznanjeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec
  19.      oznanjeválka  -e [k tudi lk] ž () knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva
  20.      oznanoválec  -lca [c tudi lc] m () zastar. oznanjevalec: oznanovalci modrosti, resnice; oznanovalci nove vere
  21.      ozvočeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave
  22.      alostíti  -ím dov., ožalóstil inalostíl; ožaloščèn ( í) knjiž. razžalostiti, užalostiti: neposlušna mladina ga je ožalostila; nenadoma se je ožalostila
  23.      ožemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ožemanje: ožemalni učinek / zložiti perilo v ožemalni valj
  24.      ožemálnik  -a m () priprava za ožemanje: nalila mu je čaja in postavila predenj ožemalnik z limono // priprava za ožemanje perila: razstavljeni so bili najnovejši pralniki in ožemalniki / centrifugalni ožemalnik
  25.      ožigálen  -lna -o prid. () zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov: ožigalni organi ožigalkarjev

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA