Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (3.401-3.425)
- otirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž., redko brisača: zdrgniti se z otiralko ♪
- ovajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. ovaduh: postati ovajalec; bati se ovajalcev ♪
- ovál -a m (ȃ) 1. kar je ovalne oblike: izrezal je oval iz kartona in z njim zaprl odprtino; portret v ovalu / polni oval njenega obraza 2. večji krožnik ovalne oblike: naložiti meso na oval / veliki ovali izbranih jedi ♪
- oválen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza ♪
- oválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost ovalnega: ovalnost obraza ♪
- ovijálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ovijanje: ovijalni papir / ovijalna rastlina ovijalka ♪
- ovijálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti ovija okoli opore: balkon krasijo enoletne ovijalke v lončkih; oklenila se ga je kakor ovijalka debla / dati ovijalki oporo ♪
- ovirálen -lna -o prid. (ȃ) ki ovira: oviralni ukrepi ♦ fiz. oviralna sila sila, ki ovira gibanje ♪
- ovlaževálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo ♪
- ozalíden -dna -o prid. (ȋ) v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju ♪
- ozáljšati -am dov. (ȃ) knjiž. okrasiti, olepšati: za svatbo so ozaljšali vso hišo; ozaljšala se je z nakitom ozáljšan -a -o: ozaljšan kip; s starinskimi ornamenti ozaljšana vrata ♪
- ozaljšáva -e ž (ȃ) glagolnik od ozaljšati: ozaljšava obleke, sobe ♪
- ozáljšek -ška m (ȃ) knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške; kovani, rezljani ozaljški ♪
- ozirálen -lna -o prid. (ȃ) lingv., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze ♪
- ozirálnik -a m (ȃ) lingv. oziralni zaimek ♪
- označeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj označuje: označevalec izdelkov ◊ filoz. označevalec označujoče; voj. laserski označevalec ciljev priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju ♪
- označeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na označevanje: označevalna sredstva ♪
- oznanjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razširja, uči: prvi oznanjevalci krščanstva, protestantizma / oznanjevalec revolucionarnih idej glasnik / ekspr. oznanjevalec vremena napovedovalec ♪
- oznanjeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki kaj razširja, uči: oznanjevalka novih naukov // kar kaj naznanja, napoveduje: poteze na bolnikovem obrazu so bile oznanjevalke smrti / ekspr. danica, oznanjevalka dneva ♪
- oznanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. oznanjevalec: oznanovalci modrosti, resnice; oznanovalci nove vere ♪
- ozvočeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ozvočenje: ozvočevalna skupina je že začela delati / ozvočevalne naprave ♪
- ožalostíti -ím dov., ožalóstil in ožalostíl; ožaloščèn (ȋ í) knjiž. razžalostiti, užalostiti: neposlušna mladina ga je ožalostila; nenadoma se je ožalostila ♪
- ožemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ožemanje: ožemalni učinek / zložiti perilo v ožemalni valj ♪
- ožemálnik -a m (ȃ) priprava za ožemanje: nalila mu je čaja in postavila predenj ožemalnik z limono // priprava za ožemanje perila: razstavljeni so bili najnovejši pralniki in ožemalniki / centrifugalni ožemalnik ♪
- ožigálen -lna -o prid. (ȃ) zool. ki izloča strupeno, vnetja povzročujočo snov: ožigalni organi ožigalkarjev ♪
3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501