Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.351-3.375)



  1.      orientálen  -lna -o prid. () star. orientalski: orientalno bogastvo / orientalni vplivi / orientalni jeziki
  2.      orientalíst  -a m () strokovnjak za orientalistiko: kongres orientalistov
  3.      orientalístičen  -čna -o (í) pridevnik od orientalistika: orientalistična izobrazba
  4.      orientalístika  -e ž (í) veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike
  5.      orientalízem  -zma m () način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo
  6.      orientalizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost orientalizíran -a -o: orientalizirana civilizacija
  7.      orientálka  -e ž () ženska oblika od orientalec: lepa in skrivnostna orientalka
  8.      orientálski  -a -o prid. () nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehovkozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije orientálsko prisl.: orientalsko opremljena soba
  9.      originál  -a m () 1. literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor, izvirnik: prevod se ujema z originalom / brati roman v originalu // kip, slika, kakor jo je ustvaril umetnik: reprodukcija je prav taka kot original; ima veliko slik, med njimi precej originalov 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine: primerjati prepis z originalom; fotografija originala // prvi, prvotni izvod česa napisanega, narisanega: prenašati z originala skozi prozoren papir 3. ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih, izvirnež: to ti je original; pravi, velik original
  10.      originálen  -lna -o prid., originálnejši () 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina izvirnik // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: originalen človek / v marsičem je zelo originalen / originalen značaj 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: najraje bere originalne romane / prevod je narejen po originalni izdaji // ki je tak, kakor ga je ustvaril umetnik: ima veliko originalnih slik starih mojstrov / zgradba romana je ostala originalna / na odločbi je originalen direktorjev podpis lastnoročen 3. prvoten, prvi: samo motor je še originalen, vse drugo je moral zamenjati / plesi v originalni obliki / na steni se vidi še originalna barva // pravi, pristen: originalno blago za kavbojske hlače / originalno vino naravnojur. originalni dokaz izvirni dokaz originálno prisl.: originalno opisovati; originalno zidana stavba; originalno opremljeno stanovanje; sam.: na sebi ima nekaj originalnega
  11.      originálnost  -i ž () lastnost, značilnost originalnega: originalnost zamisli; originalnost njegovega pripovedovanja jih je pritegnila / potrditi originalnost dokumenta; dvom o originalnosti slike
  12.      orkestrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na orkester: orkestralni instrumenti / orkestralna izvedba, spremljava / orkestralna glasba; orkestralna partitura, sonata / sedeti v orkestralnem prostoru orkestrskem
  13.      ornamentálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
  14.      ornamentálnost  -i ž () lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje
  15.      ortogonálen  -lna -o prid. () knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja
  16.      osemenjeválec  -lca [c in lc] m () kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca
  17.      osemenjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
  18.      osemenjeválnica  -e ž () vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje
  19.      osipálnik  -a m () agr. plugu podobna priprava za osipanje: okopalnik in osipalnik / ročni osipalnik
  20.      oskálek  -lka m () drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov
  21.      oskáliti se  -im se dov.) nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil
  22.      oskrboválec  -lca [c tudi lc] m () kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine
  23.      oskrboválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na oskrbovanje: ti kraji so oskrbovalno področje za industrijska središča / oskrbovalna ladja; oskrbovalno skladišče / opravljati na cesti oskrbovalna dela
  24.      oskrbovalíšče  -a s (í) kraj, kjer se s čim oskrbuje: oskrbovališče z živili / vojaško oskrbovališče v zaledju
  25.      oskrboválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od oskrbovalec: oskrbovalke trga z zelenjavo

   3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA