Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (33.476-33.500)


  1.      rekonstrúkcija  -e ž (ú) glagolnik od rekonstruirati: rekonstrukcija izumrle živali na podlagi najdene čeljusti / rekonstrukcija praslovanske besede / opraviti rekonstrukcijo v stanovanju umorjenega / končati rekonstrukcijo; z rekonstrukcijo izboljšati proizvodnjo; rekonstrukcija telefonskega omrežja / publ. tovarna je v rekonstrukciji se rekonstruira / rekonstrukcija vlade // kar je rekonstruirano: ta vaza je rekonstrukcija ♪
  2.      rekonstruktíven  -vna -o prid. (ȋ) redko rekonstrukcijski: rekonstruktivni načrti ♦ med. rekonstruktivna kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z odpravljanjem razvojnih ali pridobljenih nepravilnosti ♪
  3.      rekórd  -a m (ọ̑) 1. najboljši uradno priznani rezultat v kaki športni disciplini: doseči rekord; rekord proge, skakalnice, stadiona / državni, osebni, svetovni rekord / športni rekordi ♦ šport. izboljšati, preseči rekord; postaviti nov rekord; priznati rekord; rekord v metu kopja, v teku na sto metrov 2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati, kar je rekord ∙ ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde nadpovprečno velike dohodke od vstopnine 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: voziti se v (opel) rekordu ♪
  4.      rekórden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na (športni) rekord: rekordni met / preteči progo v rekordnem času 2. nav. ekspr. ki zelo presega normalno, običajno količino, vrednost: letos je pridelek pšenice spet rekorden; rudnik je dosegel rekordno proizvodnjo / rekordna cena zlata / rekordno število gledalcev / končati delo v rekordnem času rekórdno prisl.: rekordno nizke temperature ♪
  5.      rekórder  -ja m (ọ̄) teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin; zapisovalnik: rekorder jakosti zvoka ♪
  6.      rekordêr  -ja m (ȇ) kdor je dosegel rekord a) v kaki športni disciplini: postati rekorder / državni, svetovni rekorder ♦ šport. rekorder v skoku v višino b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorder med novorojenčki je tehtal skoraj pet tisoč gramov; postati rekorder v obiranju hmelja / biblija je svetovni rekorder med prevodi; to podjetje je rekorder glede števila bolniških dopustov ♪
  7.      rekordêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od rekorder: postati rekorderka / državna, olimpijska rekorderka / rekorderka v metu kopja / rekorderka med obiralci hmelja / glede mleka je ta krava rekorderka ♪
  8.      rekordêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na rekorderje ali rekorderstvo: rekorderska ekipa / rekordersko vozilo ♪
  9.      rekreatívec  -vca m (ȋ) šport. kdor se ukvarja s športom za rekreacijo: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreativci; namiznoteniški rekreativci ♪
  10.      rekreátor  -ja m (ȃ) 1. organizator rekreacije: zaposliti se kot rekreator 2. šport. rekreativec: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreatorji ♪
  11.      rekrút  -a m (ȗ) 1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov 2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki ● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci ♪
  12.      rekrutácija  -e ž (á) glagolnik od rekrutirati: rekrutacija novih borcev / rekrutacija v partizansko vojsko / rekrutacija članov, pristašev / rekrutacija mlade buržoazije iz kmečkega prebivalstva ● dobiti poziv na rekrutacijo za nabor ♪
  13.      rekrutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. nabirati, pridobivati za sodelovanje v boju, vojski: rekrutirati mlade fante iz vasi / rekrutirati nove borce, vojake; rekrutirati za partizane, obveščevalno službo / dov. rekrutirali so ga v drugi bataljon sprejeli, vzeli kot novinca 2. publ. nabirati, pridobivati sploh: rekrutirati somišljenike iz delavskih vrst rekrutírati se publ. nastajati iz pripadnikov drugega sloja: večina delavstva se je rekrutirala iz kmečkega prebivalstva; izobraženstvo se rekrutira iz različnih družbenih plasti ● publ. na javnih prireditvah se rekrutirajo tudi nadarjeni glasbeniki se odkrivajo rekrutíran -a -o: rekrutirani moški so odšli z enoto ♪
  14.      rektascenzíja  -e ž (ȋ) astr. razdalja na nebesnem ekvatorju od pomladišča do preseka s krogom, ki gre skozi opazovano telo in nebesni tečaj: izračunati rektascenzijo ♪
  15.      rektificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. popraviti, izboljšati: rektificirati merilni instrument / rektificirati zemljevid ◊ geom. načrtati, izračunati daljico, ki ima s krivuljo ali lokom krivulje (približno) enako dolžino; kem. z večkratno destilacijo odstraniti primesi rektificíran -a -o: rektificirana tekočina ♦ zgod. rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji ♪
  16.      rékviem  -a m (ẹ̑) 1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem // muz. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem 2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom ♪
  17.      rekvirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana ♪
  18.      rekvizícija  -e ž (í) odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvizicija avtomobila, živine / ker četa ni imela hrane, so odšli na rekvizicijo / vojaška rekvizicija ♦ jur. odvzem premičnin z odškodnino zaradi splošnih vojaških potreb v vojnem stanju, ob elementarnih nesrečah // nekdaj dajatev zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: nalagati prebivalstvu rekvizicije; zvišati rekvizicijo; rekvizicija v krmi, živilih ♪
  19.      rekvizít  -a m (ȋ) predmet, priprava, ki se uporablja a) pri uresničitvi, ponazoritvi določenega dejanja, dogodka kake predstave, pripomoček: igralec je postavil rekvizit nazaj v kot odra; skladišče rekvizitov; meči, pepelniki, ponarejeno sadje in drugi rekviziti / gledališki rekviziti ♦ gled. osebni ki je del igralčeve osebne opreme, scenski rekvizit ki je del scene; rad. zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri b) navadno s prilastkom pri določenem delu, dejavnosti sploh: igralni, planinski, vrtnarski rekviziti; smuči, rokavice in drugi športni rekviziti / tehnični rekviziti // nav. ekspr. kar se ponavadi uporablja za doseganje določenega razpoloženja, namena sploh: slavčkovo petje v mesečini je zastarel pesniški rekvizit / solze so nevaren ženski rekvizit ♪
  20.      rekvizitárna  -e ž (ȃ) gled. skladišče rekvizitov: gledališka rekvizitarna ♪
  21.      rekvizitêr  -ja m (ȇ) gled. delavec, ki skrbi, da so rekviziti za določen prizor pripravljeni, ustrezno razmeščeni: zaposliti se kot rekviziter / filmski, gledališki rekviziter ♪
  22.      relácija  -e ž (á) 1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile 2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor—Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije ● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod—Zahod med Vzhodom in Zahodom ◊ mat. odnos med elementi množice ♪
  23.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  24.      relativíst  -a m (ȋ) 1. kdor misli, trdi, da so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: po teh neprijetnih izkušnjah je postal še večji relativist / filozofski, moralni relativist 2. pristaš teorije relativnosti: ta znani fizik ni relativist ♪
  25.      relativizácija  -e ž (á) glagolnik od relativizirati: relativizacija morale, trditev ♪

   33.351 33.376 33.401 33.426 33.451 33.476 33.501 33.526 33.551 33.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA