Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (33.380-33.404)


  1.      reducírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga 2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko 4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati // metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo ● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenih ◊ lingv. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino reducírati se kem. sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo reducíran -a -o: reducirani samoglasniki ♪
  2.      reducíren  -rna -o prid. (ȋ) 1. teh. s katerim se kaj reducira: reducirna naprava / reducirni ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare 2. knjiž. redukcijski: reducirna atmosfera / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z reducirnim praženjem ♪
  3.      redúkcija  -e ž (ú) glagolnik od reducirati: redukcija izdatkov; redukcija uvoza na najmanjšo mero / redukcija zaposlenih / zaradi redukcije električnega toka dela niso končali / upirati se redukciji človeka na kakršnokoli shemo / redukcija silicijevega dioksida; redukcija in oksidacija / redukcija rude; redukcija s koksom / redukcija samoglasnikov / moderna vokalna redukcija ● knjiž., redko predmeti na sliki niso posnetki stvari, temveč shematične redukcije reducirane oblike ♪
  4.      redukcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na redukcijo: redukcijski ukrepi / redukcijska lista porabnikov elektrike / redukcijski proces; oksidacijski in redukcijski / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z redukcijskim taljenjem ◊ biol. redukcijska delitev delitev celic, pri kateri se zmanjša število kromosomov na polovico; metal. redukcijska peč; teh. redukcijski kos kos, s katerim se priključi cev manjšega premera na cev večjega premera; redukcijski plamen plamen, ki preprečuje oksidacijo; redukcijski ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare ♪
  5.      reduktíven  -vna -o prid. (ȋ) kem. ki oddaja elektrone: reduktivni plini; ta atmosfera je reduktivna; reduktiven in oksidativen // metal. nanašajoč se na odvzemanje kisika kovinskim oksidom: reduktivne snovi / reduktivno taljenje ◊ teh. reduktivni plamen redukcijski plamen ♪
  6.      redúta  -e ž (ȗ) nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe ♪
  7.      redúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača ♪
  8.      rèedukácija  -e ž (ȅ-á) ped., psih. vzgoja, usposabljanje, s katerim se ponovno pridobijo normalne spretnosti, sposobnosti, značajske lastnosti, ponovna vzgoja: ukvarjati se z reedukacijo; reedukacija amputiranca ♪
  9.      rèelegírati  -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno izbrati za opravljanje razpisanih del in nalog z volitvami, ponovno izvoliti: reelegirati univerzitetnega učitelja ♪
  10.      rèelékcija  -e ž (ȅ-ẹ́) ponoven izbor za opravljanje razpisanih del in nalog z volitvami, ponovna izvolitev: reelekcija direktorja, sodnikov / čez eno leto bo imel drugo reelekcijo ♪
  11.      referát  -a m (ȃ) 1. govornemu podajanju namenjeno besedilo a) ki obravnava vsebinsko zaokroženo strokovno snov, predavanje: prebrati, sestaviti referat; referat o novih virih energije; referat in koreferat / imeti, podati referat b) ki seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, poročilo: referat o političnem položaju v državi // govorno podajanje takega besedila: referati so trajali največ dvajset minut; po referatu je bila razprava 2. šol. sestavek, ki ga učenec napiše za vajo v obravnavanju kakega vprašanja: učenci so morali napisati po en referat na leto / razdeliti študentom referate teme, naslove zanje 3. najmanjša notranja organizacijska enota uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ustanoviti, voditi referat; kulturni, organizacijski referat; referat za reklamo; oddelek, odsek in referat ♪
  12.      referatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki temelji na poročanju (o čem); poročevalen: referativni članki / referativno podajanje dogajanja v romanu poročevalsko ♪
  13.      referénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar je s čim v določeni soodvisni povezanosti: obravnavati problem izseljenstva in njegove reference 2. nav. mn. priporočilo: biti brez referenc / ta uspeh bo pomagal našemu izvozu do primernih referenc ◊ biblio. v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje; elektr. kar na osnovi primerjanja usmerja delovanje (elektronskega) računalnika; lingv. odnos med jezikovnim znakom in predmetom, dogodkom, na katerega se znak nanaša ♪
  14.      referéndum  -a m (ẹ̑) glasovanje prebivalcev določenega ozemlja ali članov določenega kolektiva o sprejetju ali odklonitvi pomembnega zakona, predloga: izvesti, razpisati referendum; referendum za samoprispevek / referendum o združitvi delovnih organizacij ♪
  15.      referènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec: referent je razčlenil položaj v gospodarstvu; poslušati, predstaviti referenta; referent na strokovnem posvetovanju; glavni referent in koreferent / ker je eden od referentov zbolel, bo njegov referat prebral predsednik ∙ knjiž. vsaka skupina učencev je izbrala svojega zapisnikarja in referenta poročevalca 2. navadno s prilastkom kdor samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: referent na občini, v tovarni / davčni, nabavni, pravni referent; referent za posojila, turizem // kdor je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: izvoliti za referenta; kulturni, sanitetni referent; referent v brigadi ♪
  16.      referírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči ∙ ekspr. novice je referirala prijateljici povedala 2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu ♪
  17.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  18.      refleksíja  -e ž (ȋ) 1. premišljanje, razglabljanje: biti nagnjen k refleksiji; kritična refleksija; refleksija o družbenih razmerah / take refleksije so v romanu pogoste; filozofske, moralne, pesniške refleksije 2. knjiž. odboj: refleksija valov ● knjiž., redko rad bere refleksije miselno liriko; publ. značilni ameriški refleksiji na komunizem sta strah in sovraštvo reakciji ◊ filoz. usmerjanje zavesti mislečega osebka na lastne misli in sebe ♪
  19.      reflektírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. odbijati: reflektirati svetlobo, toploto; zvok se reflektira / na gladini jezera (se) reflektirajo hiše odsevajo 2. kazati, izražati: umetnost reflektira družbene in osebne spremembe; v pravnih predpisih se že reflektirajo novi odnosi / čas je prikazan v romanu samo toliko, kolikor reflektira v junakovi zavesti 3. v zvezi z na želeti si dobiti kaj: reflektirati na drugo delovno mesto, brezplačno oskrbo; reflektirati na splošno priznanje ● knjiž., redko reflektirati na njihov prihod je nesmiselno računati, zanašati se reflektíran -a -o: reflektirani valovi ♦ filoz. reflektirana zavest zavest, usmerjena na samo sebe ♪
  20.      refléktor  -ja m (ẹ́) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati reflektor / avtomobilski reflektor ∙ ekspr. po dolgem času je igralec spet stopil pod reflektorje začel igrati v gledališču, filmih // kar odbija svetlobo, toploto: uporabiti zrcalo kot reflektor; reflektor za toploto, zvok ◊ fiz. reflektor astronomski daljnogled s konkavnim zrcalom kot objektivom; med. čelni reflektor vbočeno ogledalo, ki se nosi na čelu, za odbijanje, usmerjanje svetlobe pri pregledovanju ušesa, nosu, grla; rad. reflektor del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v zaželeno smer ♪
  21.      refléktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na reflektor: reflektorska zrcala / reflektorska razsvetlitev prizorišča ♪
  22.      refórma  -e ž (ọ̑) sprememba, spreminjanje a) sistema, ureditve česa: izvajati, zahtevati reformo; reforma koledarja, programa; reforme v cerkvi / publ. odkar je reforma, se je povečal izvoz / agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo; gospodarska, šolska reforma b) vsebine česa: reforma nauka / Lutrova prizadevanja za reformo katoliške vere ♪
  23.      reformátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reformatorje ali reformiranje: reformatorske ideje, težnje / reformatorski postopek / reformatorska stranka / redko Luter in drugi reformatorski voditelji reformacijski ♪
  24.      reformátorstvo  -a s (ȃ) zavzemanje, prizadevanje za reformo česa: njegovo reformatorstvo vzbuja odpor / jezikovno, versko reformatorstvo / reformatorstvo socialnodemokratske stranke ♪
  25.      reformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti ♪

   33.255 33.280 33.305 33.330 33.355 33.380 33.405 33.430 33.455 33.480  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA