Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (33.355-33.379)


  1.      redeník  -a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi ♪
  2.      redigírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila ◊ lingv. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pismeni obliki, urejati redigíran -a -o: redigiran članek, pravilnik ♪
  3.      redítelj 1 -a m (ȋ) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar ♪
  4.      redíteljica 1 -e ž (ȋ) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: rediteljica v kinu; reditelji in rediteljice pri demonstrativnem pohodu // šol. učenka, ki skrbi za red, čistočo v razredu: rediteljica je povedala učitelju, katerih učencev ni ♪
  5.      redíteljica 2 -e ž (ȋ) star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica ♪
  6.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
  7.      rêdkev  -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum ♪
  8.      redko...  ali rédko... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na redek: redkobesednež, redkodlak; redkokdo ♪
  9.      redkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden ♪
  10.      redkobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost redkobesednega človeka: njegova redkobesednost je splošno znana / ženina redkobesednost je kazala, da je užaljena ♪
  11.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
  12.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal ♪
  13.      rédkokrat  prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov ♪
  14.      rédkoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redko, poredkoma: le redkoma je prihajal k njim ♪
  15.      rédkost  tudi redkóst -i ž (ẹ́; ọ̑) 1. pojav ali dejstvo, da je kaj redko: tak pojav je precejšnja redkost; redkost teh izdelkov v prodaji 2. redek predmet, pojav: na dražbi bo tudi nekaj redkosti / bibliofilska, knjižna, muzejska redkost 3. lastnost, značilnost redkega: redkost sita ♪
  16.      redkozóbec  -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata ♪
  17.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica ♪
  18.      redníštvo  -a s (ȋ) preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo ♪
  19.      rédoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu ♪
  20.      redoséja  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja ♪
  21.      redovánje  -a s (ȃ) glagolnik od redovati: redovanje pismene naloge / redovanje učencev ♪
  22.      redováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) šol. dajati ocene; ocenjevati: redovati učence; dobro, slabo redovati / redovati domače naloge ♪
  23.      redovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo ♪
  24.      redovítost  -i ž (ȋ) zastar. 1. redoljubnost, rednost: zaradi sposobnosti in redovitosti je kmalu dobil drugo delo 2. rednost, stalnost: redovitost poplav / odkriti redovitost v navidezni zmedenosti red, urejenost ♪
  25.      reducènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini: vodik, natrij, ogljikov oksid in drugi reducenti ♦ metal. snov, ki odvzema kisik kovinskim oksidom ♪

   33.230 33.255 33.280 33.305 33.330 33.355 33.380 33.405 33.430 33.455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA