Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (33.076-33.100)



  1.      razsekávati  -am nedov. () s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso
  2.      razsekljáti  -ám dov.) 1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso 2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo razseklján -a -o: razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo
  3.      razselíti  -sélim dov. ( ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen
  4.      razseljevánje  -a s () glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo
  5.      razseljeváti  -újem nedov.) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča
  6.      razsésti  -sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede 2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil razsésti se zastar. razpasti, razkrojiti se: skalovje po pobočju se je počasi razsedlo razséden -a -o: razpokane in razsedene skale
  7.      razsévek  -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih
  8.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo
  9.      razsijáti  -síjem dov., razsijál) knjiž. (močno) obsijati: sonce je razsijalo polje / nasmeh ji je razsijal obraz
  10.      razsíp  -a m () 1. glagolnik od razsuti ali razsipati: preprečevati razsip zrnja 2. zastar. razvalina: na hribu je razsip nekdanjega gradu
  11.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči
  12.      razsipávati  -am nedov. () 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti
  13.      razsípnik  -a m () ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik
  14.      razsípnost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost
  15.      razslojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razslojenega: družbena, socialna razslojenost; razslojenost ljudi glede na poklicno pripadnost
  16.      razslojevánje  -a s () glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi
  17.      razslojeváti  -újem nedov.) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik
  18.      razslojítev  -tve ž () glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe
  19.      razslojíti  -ím dov., razslójil ( í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik
  20.      razslovíti se  -ím se dov., razslóvil se ( í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti
  21.      razsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., razsméj se in razsmèj se razsméjte se; razsmejál se (á ẹ́) začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz razsmejáti knjiž. povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce razsmeján -a -o: razsmejan otrok; razsmejane oči
  22.      razsnováti  -snújem dov., razsnovál (á ú) 1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu 2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor
  23.      razsódek  -dka m (ọ̑) glagolnik od razsoditi: pred odločitvijo je potreben razsodek; zmagal je trezen razsodek / čakali so na njegov razsodek / star. nima nobenega razsodka nobene razsodnosti
  24.      razsóden  -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄) ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje razsódno prisl.: razsodno misliti, ravnati
  25.      razsodíšče  -a s (í) 1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank: ustanoviti razsodišče; predložiti spor razsodišču ♦ jur. haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; pogodbeno razsodišče 2. skupina oseb, določena za reševanje nesoglasij, nesporazumov: razsodišče društva, organizacije / častno razsodišče ki razsoja moralne, etične prestopke

   32.951 32.976 33.001 33.026 33.051 33.076 33.101 33.126 33.151 33.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA