Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (3.255-3.279)

3255.      ogreválnica  -e ž (ȃ) prostor, v katerega se hodijo ljudje gret: stopiti v ogrevalnico ♪
3256.      ogreválnik  -a m (ȃ) 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: od ogrevalnika se širi prijetna toplota; avtomobilski ogrevalnik; plinski ogrevalnik; ogrevalnik za krožnike 2. knjiž. termofor: posteljo je pogrel z ogrevalnikom ♪
3257.      ogreválo  -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike; svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo ♪
3258.      ogrinjálce  -a s (ā) manjšalnica od ogrinjalo: pleteno belo ogrinjalce ♪
3259.      ogrinjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za ogrinjanje: ogrinjalna ruta ◊ bot. ogrinjalna pleva podporni list pri klasku trav ♪
3260.      ogrinjálka  -e [u̯k] ž (ȃ) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: z iglo si je spela ogrinjalko; težka zimska ogrinjalka ♪
3261.      ogrinjálo  -a s (á) oblačilo za ogrinjanje: pod vratom si je zavezala ogrinjalo; toplo volneno ogrinjalo; lasje so ji kot ogrinjalo padali na ramena / pastirsko ogrinjalo // kar kaj ogrinja, pokriva: dala si je na rame ogrinjalo in se začela česati; pren. pokrajina ima zeleno ogrinjalo ♪
3262.      ohlajeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ohlajuje: ohlajevalne naprave / ohlajevalni postopek ♪
3263.      ohranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
3264.      ohranjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
3265.      ojačeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec ♪
3266.      ojačeválen  -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov ♪
3267.      ojačeválka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko ♪
3268.      ojačeválnica  -e ž (ȃ) elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica ♪
3269.      ojačeválnik  -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti ♪
3270.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil (ȋ í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice ♪
3271.      okalíti ¹ -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
3272.      okalíti ² -ím dov., okálil (ȋ í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila ♪
3273.      okazionalízem  -zma m (ȋ) iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma ♪
3274.      okliceválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni oklicevalec ♪
3275.      okobál  tudi okobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid ♪
3276.      okobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco ♦ alp. okobaliti greben ♪
3277.      okobálo  prisl. (á) okobal: okobalo sedeti na ograji ♪
3278.      okopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava z rezili za okopavanje: delati z okopalnikom / traktorski okopalnik ♪
3279.      okraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost ♪

   3.130 3.155 3.180 3.205 3.230 3.255 3.280 3.305 3.330 3.355