Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (32.376-32.400) 
- rajón -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov ♪
- rajónec -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci ♪
- rájski -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro rájsko prisl.: rajsko lepo poje; rajsko lep obraz ♪
- rájši in ráje prisl. (ȃ) 1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se najrajši zgodi 2. izraža željo po nasprotnem: ne govori toliko, rajši poslušaj; ne hodi ven, rajši se uči / rajši bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo; ali greš z menoj? Rajši ne 3. izraža večjo verjetnost: verjame rajši tebi kakor meni / ekspr. rajši bi se dal ubiti, kakor da bi se premaknil / sod drži okoli dvesto litrov, rajši več ● ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; vsakdo ima sebe najrajši; prim. rad ♪
- rájtati -am nedov. (á) zastar. računati: rajtati na pamet / veliko mu je rajtal / stara je, rajtam, dvajset let mislim ♪
- rájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje ♪
- rájža -e ž (ȃ) star. potovanje: rajža je trajala več dni / oditi na rajžo ● star. še nobeno rajžo niso bili tako prijazni kot danes nobenkrat ♪
- rájžati -am nedov. (ȃ) star. potovati: dva dni rajžati / ker ni bilo dela, so morali rajžati drugam iti ♪
- ràk 1 ráka m (ȁ á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake ● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili ◊ astr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus ♪
- ràk 2 ráka m (ȁ á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice ♪
- rákar -ja m (ȃ) kdor lovi rake: spreten rakar ◊ zool. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, Acrocephalus arundinaceus ♪
- rákav -a -o prid. (á) bolan za rakom: rakav človek; rakavo tkivo / rakavo drevo ● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napaka ◊ med. rakava celica ♪
- rákec -kca m (ȃ) manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki ♪
- rakéta -e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali signaliziranje: raketa se razleti, švigne / rdeča, zelena raketa; signalna raketa; pištola za rakete // tak izstrelek, napolnjen z eksplozivom, za streljanje na oddaljenejše cilje: raketa je zadela tank; z raketami oborožena enota / balistična raketa; publ. globalna raketa ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine; jedrske, medcelinske, strateške rakete ● žarg., šport. igrati v raketi v prostoru, označenem s črtami, pod košem na košarkarskem igrišču ◊ teh. enostopenjska raketa z
eno pogonsko napravo; dvostopenjska raketa ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim; nosilna raketa ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; voj. protiletalska, protitankovska raketa; raketa zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku ♪
- rakétarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raketarje ali raketarstvo: raketarska dejavnost / raketarska velesila ♪
- raketírati -am nedov. in dov. (ȋ) voj. izstreljevati raketo, rakete na cilj: raketirati vojaške objekte; raketirati z ladje, letala ♪
- raketomèt -éta m (ȅ ẹ́) voj. orožje za izstreljevanje raket iz cevi ali s tirnih ramp: streljati z raketometom / 32-cevni raketomet ♪
- raketoplán -a m (ȃ) aer. vozilo za polete v orbito in nazaj, vesoljsko letalo: raketoplan je obkrožil zemljo in se vrnil na vzletišče ♪
- rakíta -e ž (í) bot. do tri metre visok vrbov grm s kratkimi vejami, ki raste po močvirjih in gozdovih, Salix aurita: ob potoku raste več rakit; upogljive veje rakit / plot iz rakite iz rakitovega protja, šibja ♪
- rakítje -a s (ȋ) rakitovo grmovje: potok je obraščen z rakitjem / vezati palice z rakitjem z rakitovim protjem, šibjem ♪
- rakítovec -vca m (í) bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophae rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec ♪
- rákovica -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami ◊ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel ♪
- rakún -a m (ȗ) 1. zool. majhnemu medvedu podoben ameriški sesalec, Procyon: rakuni plezajo po drevju 2. krzno te živali: ovratnik iz rakuna ♪
- rakúnji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na rakune: gosta rakunja dlaka / opazoval je moškega v rakunjem kožuhu ♪
- rákvar -ja m (ȃ) knjiž. izdelovalec krst: delati pri rakvarju ♪
32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426 32.451 32.476