Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (32.301-32.325)



  1.      radio... 1 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na radijske valove ali njihovo uporabo a) s tujko v drugem delu: radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop b) z domačo besedo v drugem delu: radiooddajnik in radio oddajnik; radiozveza in radio zveza
  2.      radio... 2 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop
  3.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljikafiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen
  4.      rádioamatêr  -ja m (ā-) kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev
  5.      rádioamatêrski  -a -o prid. (ā-) nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje
  6.      rádiodifuzíja  -e ž (ā-) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija
  7.      radiofoníja  -e ž () teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo
  8.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo
  9.      rádiokómpas  in rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-) teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas
  10.      radiolárij  -a m (á) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere
  11.      rádiolokácija  -e ž (ā-á) teh. določanje kraja, lege česa s pomočjo radijskih valov: radiolokacija z radarjem, radiogoniometrom
  12.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer
  13.      radiométričen  -čna -o prid. (ẹ́) teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave ♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti
  14.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo
  15.      rádionavigátor  -ja m (ā-) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator
  16.      rádiopostája  in rádio postája -e ž (ā-) radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo; ladijska radiopostaja
  17.      rádioreléjen  -jna -o prid. (ā-ẹ̑) ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje
  18.      rádiosprejémnik  in rádio sprejémnik -a m (ā-ẹ̑) radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik
  19.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
  20.      rádiotelefón  -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon
  21.      rádiotelefoníja  -e ž (ā-) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije
  22.      rádiotelegráf  -a m (ā-) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
  23.      rádiotelegrafíja  -e ž (ā-) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo
  24.      rádiotelegrafíst  -a m (ā-) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista
  25.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo

   32.176 32.201 32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA