Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (32.151-32.175)



  1.      púbec  -bca m () nar. štajersko fant, deček: petnajstletni pubci so se zbrali na igrišču
  2.      publicírati  -am dov. in nedov. () narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi, objaviti: publicirati članke, stara besedila / publ. časopisi so ta dogodek močno publicirali so o njem veliko pisali publicíran -a -o: članek je publiciran na prvi strani časopisa
  3.      publicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na publiciste ali publicistiko: publicistična in leposlovna dela / publicistični jezik, stil / publicistična kritika publicístično prisl.: publicistično se izražati
  4.      publicístika  -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju
  5.      publicitéta  -e ž (ẹ̑) dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji (veliko) piše, govori o čem: skrbeti za publiciteto; obisk predsednika je bil deležen velike publicitete / publ. dogodek je dobil široko, veliko publiciteto o njem se je v časopisih, na radiu, televiziji veliko pisalo, govorilo
  6.      públika  -e ž (ú) občinstvo: publika zapušča dvorano; ploskanje, žvižganje publike / premierska publika / s svojo zadnjo knjigo pri publiki ni imel uspeha; filmska, gledališka, koncertna publika
  7.      publikácija  -e ž (á) 1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije 2. redko objava: do publikacije v reviji ni prišlo
  8.      pučístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pučiste ali puč: pučistični režim / pučistična vlada
  9.      púdelj 2 -dlja in -na [dǝl] m (ú) nižje pog. prodajna miza: stal je za pudljem
  10.      púdlarski  -a -o prid. () nanašajoč se na pudlarje ali pudlanje: pudlarski zaslužek / pudlarsko jeklo / pudlarska peč
  11.      púdlati  -am nedov. () nekdaj pridobivati jeklo iz surovega železa v napol staljenem stanju
  12.      púdrati  -am nedov. () nanašati puder: pudrati obraz, vrat; gledala se je v ogledalo in se pudrala; pudrati si nos
  13.      púdrnica  -e ž () doza za puder: pudrnica z ogledalcem
  14.      puéblo  -a m (ẹ̑) v indijanskem okolju vas, naselje: stanovati v pueblih; prebivalci puebla
  15.      púfer  -fra in -ja m (ū) kem. snov, ki preprečuje, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno spremenila
  16.      púh 1 -a m () mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom // nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh // kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom ● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
  17.      púh 2 -a m () 1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele // zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive 2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim 3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh
  18.      pùh  medm. () 1. posnema puhanje: puh, se je oddihoval / puh, puh, puh, je sopla lokomotiva v breg 2. izraža zoprnost: puh, kakšna vročina
  19.      púhati  -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
  20.      púhec  -hca m () ekspr. manjšalnica od puh1: gosji puhec / puhec na bradi
  21.      púhek  -hka m () ekspr. manjšalnica od puh1: s puhkom pokriti mladiči / na bradi mu poganja prvi puhek
  22.      púhel  -hla -o [ǝ] prid. (ú) 1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo 2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla 3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti ● ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve
  23.      puhloglàv  in puhlogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki zelo malo ali nič ne ve: puhloglav človek / puhloglavo govorjenje
  24.      puhloglávec  -vca m () ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce
  25.      puhloglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost, značilnost puhloglavega človeka: napadati puhloglavost; puhloglavost mestnih gizdalinov

   32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151 32.176 32.201 32.226 32.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA