Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (32.105-32.129)



  1.      psíha 1 -e ž () duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali
  2.      psíha 2 -e ž () nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko
  3.      psihiáter  -tra m (á) zdravnik specialist za psihiatrijo: pregledal ga je psihiater / iti k psihiatru
  4.      psihiátričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika
  5.      psihiátrinja  -e ž (á) zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje
  6.      psiho...  ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija
  7.      psíhodiagnóza  -e ž (-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo
  8.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  9.      psihografíja  -e ž () psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija
  10.      psihográm  -a m () psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu
  11.      psíhohigiéničen  -čna -o (-ẹ́) pridevnik od psihohigiena: psihohigienična posvetovalnica
  12.      psíhohigiénski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na psihohigieno: psihohigiensko delo / psihohigienska posvetovalnica
  13.      psíholingvístika  -e ž (-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike
  14.      psihologíja  -e ž () 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
  15.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
  16.      psihomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
  17.      psihomotóričen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
  18.      psihopát  -a m () psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
  19.      psihopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje
  20.      psihopátski  -a -o prid. () nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi
  21.      psíhosociologíja  -e ž (-) socialna psihologija
  22.      psíhosomátika  -e ž (-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov
  23.      psíhosomátski  -a -o prid. (-) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
  24.      psíhotéhnik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za psihotehniko: naloge psihotehnikov
  25.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode

   31.980 32.005 32.030 32.055 32.080 32.105 32.130 32.155 32.180 32.205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA