Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (31.980-32.004)
- protinóžec -žca m (ọ̑) knjiž., redko antipod: Avstralci niso pozabili, kakšno škodo so utrpeli njihovi protinožci Francozi ♪
- prótipožáren -rna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti požaru: protipožarna sredstva / protipožarne alarmne naprave / protipožarna služba, zaščita ♪
- prótireligiózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) protiverski: protireligiozna stališča ♪
- prótirevolucionár -ja m (ọ̑-á) kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev ♪
- prótirúski -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti Rusom ali Rusiji: protiruske demonstracije ♪
- prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje ♪
- protislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
- prótislovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis ♪
- protislóvje -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
- prótisónčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala ♪
- prótisovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti sovjetom ali Sovjetski zvezi: protisovjetska propaganda ♪
- protíti -ím nedov. (ȋ í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo ♪
- prótitók -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga ♪
- prótiumétniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je proti umetnikom ali umetnosti: protiumetniški nagibi; ta nazor je protiumetniški ♪
- protívnik -a m (ȋ) star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik ♪
- protívnost -i ž (ȋ) star. nasprotnost: protivnost stališč / kazati protivnost in sovraštvo do tujca nasprotovanje ♪
- protofít -a m (ȋ) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin, prarastlina ♪
- protokól -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
- protokoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na protokol: protokolarna izjava / protokolarne formalnosti; spoštovati protokolarna pravila ♦ jur. (nastopni) protokolarni obisk obisk šefa diplomatskega ali konzularnega predstavništva pri najvišjih državnih funkcionarjih ob nastopu (nove) službene dolžnosti ♪
- protokólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protokol: protokolna ugotovitev / protokolni ceremonial; protokolni oddelek sekretariata za zunanje zadeve ♪
- protónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na proton: protonsko sevanje / protonski pospeševalnik ♪
- protoplazmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na protoplazmo: protoplazmatski podaljšek / protoplazmatsko telo ♪
- prototíp -a m (ȋ) navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja ♪
- protozój in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑) nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev ♪
- protozóon -a m, mn. tudi protozóa s (ọ̑) nav. mn., biol. pražival: razvoj protozoonov ♪
31.855 31.880 31.905 31.930 31.955 31.980 32.005 32.030 32.055 32.080