Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (31.405-31.429)



  1.      prisekávati  -am nedov. () s sekanjem skrajševati: prisekavati palice / prisekaval je kamne
  2.      prisélek  -lka m (ẹ̑) knjiž., redko zaselek: elektrificirali so tudi okoliške priselke
  3.      prisesáti se  -ám se [sǝs in ses] dov.) 1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija 2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnilekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz
  4.      prisèsek  -ska in prisesèk -skà in prisêsek in prisések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ; é; ẹ̄) nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago: priseski na lovkah hobotnice // tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podlago: gumijasti priseski pri mešalniku
  5.      prisésti  -sédem dov., stil. prisèl priséla; nam. prisést in prisèst (ẹ́ ẹ̑) sesti h komu, ki že sedi: rekel mu je, naj prisede; če je na vlaku videl znanca, je rad prisedel / na postaji je prisedlo nekaj novih potnikov / k najini mizi je prisedel še nekdo; prisedel je k njemu in se pogovarjal / kot povabilo prisedite, da nas bo več
  6.      prisézati  -am nedov. (ẹ̄) star. prisegati: priče so morale prisezati / prisezati zvestobo domovini / priseza na vsako njegovo besedo
  7.      prisijáti  -síjem dov., prisijál) sijoč se pojaviti: izza gore je prisijalo sonce / v klet so prisijali sončni žarki; pren. prisijalo nam je upanje
  8.      prisíla  -e ž () glagolnik od prisiliti ali prisiljevati: narediti prostovoljno, brez prisile; državna, fizična, pravna prisila // kar koga prisili, prisiljuje k čemu: ta nevarnost bo najboljša prisila za dobro gospodarjenje; sla po uživanju mamil mu je postala prisila
  9.      prisílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na prisilo: prisilni ukrepi; prisilna sredstva / prisilni udeleženci / določiti komu prisilno bivališče / prisilni jopič jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; prisilni zakol zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence; prisilna izselitev domačega prebivalstva ♦ jur. prisilna likvidacija stečaj; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; prisilno delo prva leta po 1945 delo kot sankcija za politične nasprotnike; psiht. prisilne misli, predstave misli, predstave, ki se zdijo človeku nesmiselne, a se jih ne more otresti; prisilna nevroza nevroza, ki jo povzročajo prisilne misli, predstave prisílno prisl.: prisilno asimilirati priseljence; prisilno preseliti
  10.      prisíliti  -im dov.) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga prisíljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen
  11.      prisíljenec  -nca m () 1. kdor je prisiljen kaj biti, delati: mnogi so se naveličali to poslušati, zlasti prisiljenci, kot sem bil jaz 2. redko vsiljivec, nadležnež: hotel je odpraviti prisiljenca, a se ni dal 3. nekdaj kdor mora po prestani kazni delati v prisilni delavnici: izpustiti prisiljenca na svobodo
  12.      prisíljenka  -e ž () ženska oblika od prisiljenec: prisiljenke so se kmalu razbežale / otresti se prisiljenke / izpustiti prisiljenke
  13.      prisiljeváti  -újem nedov.) s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiljevati koga k delu; prisiljeval jih je, da so izpolnjevali njegove zahteve // delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: pomanjkanje jih prisiljuje k varčevanju, da varčujejo; s hojo sem in tja se je prisiljeval, da ni zaspalekspr. njegove pesmi ne obvezujejo in ne prisiljujejo dovolj niso dovolj prepričljive
  14.      prisílnost  -i ž () dejstvo, da je kaj prisilno: uspešnost učenja se je zaradi prisilnosti zmanjšala / prisilnost pravnih norm ● največja prisilnost ni zunanji svet, temveč pomanjkanje moralne moči prisila
  15.      priskákati  in priskakáti -skáčem, stil. priskákati -skákam dov., priskáčite, tudi priskákaj, tudi priskakájte (á á á; á) skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti ● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel
  16.      priskakljáti  -ám dov.) skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti // ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče
  17.      priskakováti  -újem nedov.) s skoki se približevati določenemu kraju, stvari: priskakovati in odskakovati priskakováje 1. deležnik od priskakovati: priskakovaje se bližati 2. nar. priložnostno ob drugem delu: ves dan je delala na polju, kuhala pa je priskakovaje
  18.      prisklédnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prisklednik: ni marala sprejeti vloge prisklednice
  19.      prisklédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor živi pri kom na njegove stroške: vse življenje je ostal prisklednik; živi kot prisklednik pri sorodnikih / kulturniški priskledniki ∙ prisklednik dvora zlasti v ruskem okolju, nekdaj obubožan pripadnik zlasti višjih slojev, ki živi pri kakem bogatašu na njegove stroške brez določene naloge
  20.      prisklédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prisklednike ali priskledništvo: priskledniško življenje / priskledniški sloj
  21.      priskledováti  -újem nedov.) ekspr. živeti pri kom na njegove stroške: predolgo je že gostoval in priskledoval v njegovi hiši / vse svoje življenje je priskledovala pri bogatih sorodnikih
  22.      priskočíti  -skóčim dov. ( ọ̑) 1. hitro stopiti h komu: priskočil je in ji pomagal pobirati; priskočila sta dva moža in ju ločila / priskočil je iz bližnje hiše in jo rešil prihitel, pritekel 2. navadno v zvezi priskočiti na pomoč pomagati: v stiski jim je vedno priskočil na pomoč / delovna organizacija mu je priskočila na pomoč pri nakupu stanovanja ● publ. priskočil si je zlato medaljo na tekmovanju v skokih je dobil
  23.      priskrbováti  -újem nedov.) biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbovati informacije; priskrbovati komu vse, kar želi; žival si z lovljenjem priskrbuje hrano / te dni si priskrbujem ozimnico
  24.      priskútiti  -im dov.) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo
  25.      priskútnež  -a m () slabš. neprijeten, zoprn človek: neki priskutnež me je nadlegoval

   31.280 31.305 31.330 31.355 31.380 31.405 31.430 31.455 31.480 31.505  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA