Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (31.005-31.029)


  1.      prigaráti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. z garanjem priti do česa: vse, kar imajo, so prigarali in pristradali; hišo si je prigaral s težkim delom v tujini prigarán -a -o: prigaran denar ♪
  2.      priglasíti  -ím, tudi priglasíti in priglásiti -im dov., priglásil (ȋ í; ȋ á) 1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga priglasi k izpitu; priglasiti se za izlet / prostovoljno se priglasiti v vojsko / priglasiti se za kurirja / priglasiti se k besedi 2. knjiž. javiti, prijaviti: priglasiti prireditev; priglasiti zadevo občini / priglasiti odsotnost v treh dneh 3. knjiž. najaviti, napovedati: priglasil ga je ravnatelju; priglasiti se za obisk; priglasil se je že včeraj priglasíti se, tudi priglasíti se in priglásiti se knjiž. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv; javiti se: priglasiti se sodišču zaradi dedovanja ● knjiž. ob popisu se je priglasila za Slovenko se je izrekla; v društvo se je priglasilo okrog sto novih članov vpisalo priglašèn -êna -o tudi priglášen -a -o: priglašen k izpitu ♪
  3.      priglášati  -am nedov. (á) 1. sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglašati otroke za izlet; priglašati se k izpitom / mnogi so se priglašali med prostovoljce / priglašati se k besedi 2. knjiž. javljati, prijavljati: priglašati zborovanja / priglašati odsotnost v določenem roku ♪
  4.      prignáti  -žênem dov., stil. priženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico; prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj novincev pripeljal, privedel // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: hlad jih je prignal k ognju; lakota je prignala volka v vas / srce jo kmalu prižene nazaj k možu 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z do narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: neozdravljiva bolezen jo je prignala do obupa / osamljenost in potrtost človeka lahko priženeta do samomora // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: prignati krizo do vrha / prignati zmogljivost naprave do skrajne meje / stvari je prignala tako daleč, da se je ves kolektiv uprl prignáti se ekspr. hitro priti, pridrveti: po cesti se prižene gruča otrok; prignal se je na konju mimo njih / s pobočja se prižene močen veter prignán -a -o: s paše prignana živina; nravstvena izprijenost in laž sta v romanu prignani do skrajnosti ♪
  5.      prignúsiti  -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti ♪
  6.      prigódba  -e ž (ọ̑) zastar. 1. dogodek, pripetljaj: kmalu po tej prigodbi je zapustil mesto; strašna, žalostna prigodba 2. zgodba: napisati prigodbo iz kmečkega življenja; pripovedovati prigodbe ♪
  7.      prigódek  -dka m (ọ̑) star. dogodek, pripetljaj: spominjati se prigodkov iz dijaških let; po tem prigodku se nista več srečala / pisati o svojih prigodkih na potovanju doživljajih ♪
  8.      prigodrnjáti  -ám dov. (á ȃ) godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved ♪
  9.      prigoljufáti  -ám dov. (á ȃ) z goljufanjem priti do česa: prigoljufal je veliko denarja; posestvo si je prigoljufal prigoljufán -a -o: vse, kar ima, je prigoljufano ♪
  10.      prigoréti  -ím dov., prigôrel (ẹ́ í) goreč se pojaviti: ogenj je prigorel do gozda / vžigalica mu je prigorela do prstov zgorela ♪
  11.      prigovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedami poskušati doseči, da bi kdo kaj storil: prijatelji so mu zaman prigovarjali; očetu so dolgo prigovarjali, naj popusti / pomiri se, mu je prigovarjala 2. publ. očitati: nekateri so mu prigovarjali, da je len ● prigovarjal ji je, da bo kmalu ozdravela govoril, jo tolažil; zastar. vsem navodilom je prigovarjal jih kritiziral prigovarjajóč -a -e: prijazno mu prigovarjajoč, ga je položila v posteljo; prigovarjajoč glas ♪
  12.      prigovoríti  -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít (ȋ í) knjiž., redko prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila ● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž., redko nič ni prigovoril rekel, pripomnil ♪
  13.      prigrabíti  in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje prigrábljen -a -o: prigrabljeno premoženje ♪
  14.      prigrájati  -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala ♪
  15.      prigréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. dodatno, zraven pogreti: prigrela je še lonček mleka 2. pripeči: kmalu je prigrelo sonce ♪
  16.      prigrévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pripekati, greti: proti poldnevu je sonce vedno bolj prigrevalo ♪
  17.      prigrizávati  -am nedov. (ȃ) prigrizovati: pila sta in prigrizavala kruh ♪
  18.      prigrízek  -zka m (ȋ) manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek ∙ star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane ♪
  19.      prigrízniti  -em dov. (í ȋ) 1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso 2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite 3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro ♪
  20.      prigrizováti  -újem nedov. (á ȗ) jesti zalogaje česa zraven česa drugega: jedel je kruh in prigrizoval klobaso ♪
  21.      prigúgati se  -am se tudi -ljem se dov. (ū) gugajoč se pripeljati: ladja se je prigugala v pristanišče / pozno ponoči se je prigugal domov gugajoč se prišel ♪
  22.      prigúncati se  -am se dov. (ȗ) pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo ♪
  23.      prihajáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor prihaja: nočni prihajač je obral sadje / skozi okno je opazoval prihajače prihajajoče; vsi so pozdravljali prihajača prišleca 2. slabš. priseljenec, tujec: takle prihajač nas ne bo učil; domačini prihajačem v začetku niso zaupali ♪
  24.      prihájanje  -a s (ȃ) glagolnik od prihajati: opazoval je prihajanje gostov / redno prihajanje v službo / omogočiti komu nemoteno prihajanje in odhajanje ♪
  25.      prihájati  -am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira 3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati 4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče 6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše ● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; odtod prihaja tudi ime kraja izvira prihajajóč -a -e: prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega ♪

   30.880 30.905 30.930 30.955 30.980 31.005 31.030 31.055 31.080 31.105  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA