Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (30.601-30.625)


  1.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
  2.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  3.      preštudírati  -am dov. (ȋ) 1. s študiranjem se seznaniti z vsebino: preštudirati gradivo; preštudirati novo poglavje knjige; preštudirati učno snov / preštudirati vzroke nesreč pri delu 2. nav. ekspr. proučiti: preštudirati podatke; preštudirati predpise; preštudirati zemljevid; dobro je preštudiral njen značaj / preden je kaj storil, je vse natančno preštudiral premislil, razmislil preštudíran -a -o: natančno preštudiran položaj; preštudirane možnosti ∙ njegove preštudirane kretnje kretnje, ki si jih je prej zamislil ♪
  4.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
  5.      prešuštvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju ♪
  6.      prešuštvováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom ♪
  7.      pretákati  -am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade ● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali pretákati se 1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina ● knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem pretakajóč -a -e: pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina ♪
  8.      pretakníti  in pretákniti -em dov. (ȋ á) 1. (z vlečenjem) spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretakniti jermen; pretakniti vrvico skozi obroček / roko je pretaknil skozi ročaj kanglice 2. vtakniti drugam, na drugo mesto: pretakniti anteno; žica se ne da pretakniti 3. ekspr. prizadevno preiskati, pregledati: pretaknil je vso hišo, pa ni nič našel; pretakniti predale; pretaknili so ji vso prtljago ● redko pretaknil je cigaro iz enega kotička ust v drugega predel; knjiž. pretakniti iz prve prestave v drugo prestaviti ◊ gastr. pretakniti meso vstaviti v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa pretakníti se in pretákniti se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je pretaknil skozi grmovje, ograjo; pretakniti se skozi okno // kljub oviram priti kam: moramo se pretakniti do meje / do taboriščnikov se je pretaknila vesela novica pretáknjen -a -o: pretaknjena nit ♪
  9.      pretánek  -nka -o tudi pretènek tudi pretenák pretènka -o in -ó [druga oblika tǝn] prid. (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) preveč tanek: pretanek led; pretanek papir; stena je pretanka / pretanka palica, vrv / pretanke črte pretánko tudi pretenkó prisl.: pretanko zvaljati testo ♪
  10.      pretápljanje  -a s (ā) glagolnik od pretapljati: pretapljanje kovinskih palic ♪
  11.      pretápljati  -am nedov. (ā) 1. pretaljevati: pretapljati odpadke kovin 2. pog. zamenjavati, spreminjati: pretapljati denar v zlato; pretapljati dinarje v devize pretápljati se ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: dan se je pretapljal v večer / žalost se pretaplja v bolečino ♪
  12.      pretarokírati  -am dov. (ȋ) igraje tarok prebiti, preživeti: marsikatero noč so pretarokirali ♪
  13.      pretávati  -am dov. (ā) tavajoč priti z enega konca česa do drugega: kakor slepec je pretaval mesto // ekspr. v tavanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem pretaval, preden sem našel izhod ♪
  14.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni ♦ lingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot ♪
  15.      pretéga  -e ž (ẹ̑) 1. redko preteg: pretega žil 2. zastar. neprijetnost, težava: pripovedoval mu je o svojih pretegah; duševne pretege 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na vse pretege zelo: na vse pretege ga je hvalila; kričati na vse pretege ♪
  16.      pretegníti  in pretégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil ● ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam ◊ anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati pretégnjen -a -o 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes ∙ v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena ♪
  17.      pretegováti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge pretegováti se zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji ● ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati ♪
  18.      pretéhtanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pretehtati: pretehtanje okoliščin; pretehtanje pomena raziskovalnega dela / pretehtanje otrokovih sposobnosti ♪
  19.      pretéhtati  -am dov. (ẹ̑) 1. ponovno stehtati: pretehtal je že ves krompir / ekspr. koliko blaga sem že pretehtala na tej tehtnici stehtala 2. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznati resnične lastnosti česa: pretehtati dokaze; dobro pretehtati predpise; zapisano si lahko bolje ogledamo in pretehtamo / pretehtal ga je z enim samim pogledom; pretehtati negativno in pozitivno stran zadeve / pretehtal je, da je nova služba kot nalašč zanj ugotovil // oceniti: pretehtati izgubo in dobiček pri poslovanju; kritično pretehtati novi način dela // premisliti: pretehtaj in se odloči; pretehtal je svoje spomine / pretehtal je vsako besedo, preden je spregovoril; vnaprej kaj pretehtati; nič ne pretehta, kaj govori 3. knjiž. prevladati: pretehtalo je mnenje, da so ti ukrepi nujni / med nagrajenci so pretehtali mlajši ustvarjalci / ugotovili so, da razvoj turizma na tem področju pretehta prednosti, ki naj bi jih imela elektrarna odtehta pretéhtan -a -o: pretehtan izbor pesmi; pretehtana kompozicija romana; pretehtana znanstvena metoda; pretehtana odločitev; jabolka so že pretehtana; prisl.: govoriti pretehtano ♪
  20.      pretehtávati  -am nedov. (ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe // ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost // premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori ♪
  21.      pretehtováti  -újem nedov. (á ȗ) pretehtavati: pretehtovati novo znanstveno metodo / pretehtovati možnosti za rešitev / dolgo je pretehtoval njegove besede / kaj naj storim, je pretehtoval ♪
  22.      pretékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto 2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce ● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal ♪
  23.      pretêklost  -i ž (é) 1. čas, ki je minil: tako ravnanje je znano iz preteklosti; to se je dogajalo v bližnji preteklosti; daljna preteklost; ekspr. siva preteklost; preteklost in prihodnost / vsi dogodki preteklosti so mu stopili pred oči 2. obstoj, stanje česa v tem času: raziskovati kulturno, nacionalno preteklost; skušal je ugotoviti njegovo politično preteklost; pripovedoval je o svoji preteklosti / ni me sram preteklosti ● ekspr. vse to je preteklost je minilo; publ. pretrgal je s svojo preteklostjo začel je živeti drugače; ekspr. to je človek z bogato preteklostjo ki je veliko doživel; ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna v preteklosti ♪
  24.      pretelováditi  -im dov. (á ȃ) 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije ● žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti ♪
  25.      pretenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije ∙ knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.: avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno ♪

   30.476 30.501 30.526 30.551 30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA