Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (30.455-30.479)



  1.      preskočíti  -skóčim dov. ( ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učencašah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani
  2.      preskòk  -óka in -ôka m ( ọ́, ó) glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju ● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izborualp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; lingv., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre
  3.      preskŕba  -e ž () 1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor 2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
  4.      preskŕben 1 -bna -o prid.) 1. preveč skrben: njegovi starši so preskrbni; preskrbna mati ga ni pustila v družbo 2. ekspr. zelo skrben: žalovala je za svojim preskrbnim očetom preskŕbno prisl.: preskrbno se oblačiti
  5.      preskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. biti uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbeti cvetje; preskrbeti komu delo, zaposlitev; vsem je preskrbel prenočišče; preskrbeti, kar je treba; preskrbeti si dovoljenje, vstopnice; preskrbeti si sadje za zimo / preskrbi nam vodnika; preskrbel si je človeka za spremstvo 2. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje; oskrbeti: preskrbeti koga z denarjem; preskrbeti se za pot s hrano 3. narediti, da se kdo sam preživlja, vzdržuje: otroke je že preskrbel / star. preskrbeti hčer dati, oddati v zakonpubl. prevod romana je preskrbel znani prevajalec roman je prevedel; zastar. ko je bil ranjen, so ga v lazaretu dobro preskrbeli oskrbeli; zastar. dobro si preskrbel zame poskrbel preskrbljèn -êna -o: vsi njegovi otroci so preskrbljeni; biti za zimo dobro preskrbljen s premogom; ambulanta je preskrbljena z zdravili; za razvedrilo gostov je preskrbljeno
  6.      preskrbljênost  -i ž (é) stanje preskrbljenega: jeseni je preskrbljenost najboljša; preskrbljenost tržišča; dobra preskrbljenost prebivalstva z mesom / materialna preskrbljenost otrok
  7.      preskrbovánje  -a s () glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja
  8.      preskrbováti  -újem nedov.) 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi
  9.      preslàb  -ába -o tudiprid. ( á) preveč slab: preslaba cesta / preslaba letina / bolnik je preslab, da bi dočakal jutro preslabó tudi preslábo prisl.: preslabo soditi koga
  10.      preslédek  -dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen ● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svetadm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest
  11.      preslédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima presledke: presledkasta živa meja / presledkasto pokanje v daljavi ♦ čeb. presledkasta zalega zalega, pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice
  12.      preslédkoma  prisl. (ẹ̑) v presledkih: presledkoma je nalival kozarec z vinom; presledkoma se oglašati / na ograji so sedeli presledkoma
  13.      preslégast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. obrabljen, natrgan: preslegast suknjič; starinska postelja je bila pokrita s preslegastim pregrinjalom 2. ki ima gola, neporasla mesta: preslegast travnik
  14.      preslepáriti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: prepozno so spoznali, da jih je presleparil preslepáriti se s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: ni hotela čakati v vrsti, ampak se je neopazno presleparila naprej
  15.      preslepíti  -ím dov., preslépi; preslépil ( í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen
  16.      preslépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. večkrat prevarati, ukaniti: na vse načine je preslepljal sovražnika 2. slabš. pridobivati si ljubezensko naklonjenost koga: tako zapeljuje in presleplja moške
  17.      préslica  -e ž (ẹ́) 1. rastlina vlažnih tal s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki v isti višini: s preslico zarasla njiva / čaj iz preslice 2. lesena priprava, na katero se pritrdi preja pri ročnem predenju: natakniti preslico na kolovrat; privezati prejo na preslico; presti na preslico, s preslico; lepo izrezljana preslica ◊ agr. preslica del stiskalnice iz navadno dveh pokončnih tramov, med katera se namesti vzvod; bot. njivska preslica
  18.      preslíkati  -am dov. () 1. na novo poslikati, popleskati, navadno drugače: preslikati sobo // um. čez obstoječo barvno plast nanesti novo barvo: preslikati oltarno podobo 2. narediti sliko slike, fotografije: izposodil si je fotografijo, da bi jo preslikal / preslikati pokrajino 3. mat. narediti sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: funkcija preslika prvo množico v drugo preslíkan -a -o: preslikana oljna slika
  19.      preslikáva  -e ž () 1. slika slike, fotografije: preslikava originala // um. barva, nanesena na prejšnjo barvno plast: sliko očistiti preslikav 2. mat. slika originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: to je preslikava one množice 3. glagolnik od preslikavati: pri preslikavi so se fotografije pokvarile / preslikava iz ene množice v drugo
  20.      preslikávanje  -a s () glagolnik od preslikavati: preslikavanje sobe / preslikavanja so precej spremenila prvotno lepoto slike / zaradi pogostega preslikavanja so postali poltoni in sence neizraziti
  21.      preslikávati  -am nedov. () 1. na novo poslikavati, pleskati, navadno drugače: preslikavati sobo // um. čez obstoječo barvno plast nanašati novo barvo: preslikavati oljne slike 2. delati sliko slike, fotografije: preslikavati pokrajino s fotografije 3. mat. delati sliko originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: preslikavati iz ene množice v drugo
  22.      preslikováti  -újem nedov.) preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal
  23.      preslíšati  -im dov.) 1. s sluhom ne dojeti: zgodilo se je, da je preslišal njegovo klicanje; preslišati vprašanje; naredil se je, kot da bi te besede preslišal / preslišati budilko / zdelo se mi je, da me je preslišal 2. ekspr. zavestno sprejeti kako izjavo, navadno neprijetno, brez odziva: pojasnilo ga ni zadovoljilo, zato ga je preslišal; naslednje vprašanje je kar preslišal; preslišati žalitev 3. ekspr. postati deležen razmeroma veliko neprijetnih trditev, besed: veliko ostrih besed, očitkov je moral preslišati na ta račun; od svojih tovarišev je moral marsikaj preslišati
  24.      preslojevánje  -a s () prehajanje iz enega (družbenega) sloja v drugega: preslojevanje prebivalstva / poklicno preslojevanje
  25.      preslonéti  -ím dov. (ẹ́ í) sloneč prebiti, preživeti: popoldan je preslonela na oknu / ekspr. vse večere je preslonel pri meni prebil, preživelekspr. koliko ur sem preslonel nad knjigo bral, študiral

   30.330 30.355 30.380 30.405 30.430 30.455 30.480 30.505 30.530 30.555  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA