Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (30.401-30.425)


  1.      prerókinja  -e ž (ọ̄) ženska oblika od prerok: judovski preroki in prerokinje; poslušal jo je kakor prerokinjo / dobra prerokinja si bila ♪
  2.      prerokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja ♪
  3.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  4.      prerómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku ♪
  5.      preróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede preróško prisl.: preroško izrečene besede ♪
  6.      prerumèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen ♪
  7.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  8.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  9.      presájati  -am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati ♪
  10.      presajênka  -e ž (é) agr. presajena rastlina: presajenka začne kmalu poganjati nove korenine ♪
  11.      presamévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) v samevanju prebiti, preživeti: presamevala je sobotne in nedeljske večere / ekspr. zaradi svoje bolezni mnogo presameva sameva ♪
  12.      presamotáriti  -im dov. (á ȃ) v samotarjenju prebiti, preživeti: bala se je, da bo morala starost presamotariti / ekspr. kot otrok je mnogo presamotaril samotaril ♪
  13.      presánjati  -am dov. (á) ekspr. v sanjah prebiti, preživeti: v nekaj sekundah presanja človek dolge prizore / presanjati dan, pomlad / knjiž. koliko so presanjali o svobodi sanjali ∙ knjiž., ekspr. vse to sem že presanjal premislil ♪
  14.      presánkati  -am dov. (ȃ) sankajoč se opraviti kako pot: ekipe so presankale progo štirikrat ♪
  15.      prescáti  -ščíjem tudi -ščím dov., preščíj preščíjte tudi preščì preščíte; prescál (á í, í) vulg. premočiti s sečem: prescati plenice prescán -a -o: prescana žimnica ♪
  16.      preséči  -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́) 1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti // zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega 2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit ♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem // narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila 3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel 4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli ● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje preséžen -a -o: plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode ♪
  17.      presečíšče  -a s (í) geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: presečišče parabole s premico / presečišče dveh smeri; pren. na tem ozemlju je presečišče evropskih nasprotij ♪
  18.      preséčnica  -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: presečnica in dotikalnica ♪
  19.      presédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od presedati: presedanje učencev / na postaji so poskušali s presedanjem zabrisati sled za seboj / opazili so njegovo nemirno presedanje ♪
  20.      presédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah 3. knjiž. sedeč preživljati: vse popoldneve preseda na vrtu / ekspr. dolge ure preseda pri knjigi bere, študira 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom biti neprijeten, zoprn: negotovo čakanje mu preseda; pijača mi že preseda; vse mu je že presedalo; enolično življenje mu je začelo presedati / ta sitnež mi preseda s svojimi pripombami presédati se nekoliko se dvigati in spet sedati: pogledoval je k vratom in se presedal; presedal se je po fotelju, da bi mu bilo čim udobnejše ♪
  21.      presedéti  -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel ∙ ekspr. presedeti kazen prestati presedèn -êna -o 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač ♪
  22.      presedévati  -am nedov. (ẹ́) sedeč preživljati: vse popoldneve je presedeval v naslanjaču / ekspr. cele noči presedeva pri knjigah bere, študira ♪
  23.      presedláti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prestopiti, preiti: presedlati z ene fakultete na drugo; presedlati v drug poklic / presedlati med pilote / presedlal je na cenejši avtomobil kupil je cenejši avtomobil, kot ga je imel dozdaj / hitro je presedlal na drug pogovor ● redko presedlati konja zamenjati mu sedlo ♪
  24.      presedljáj  -a m (ȃ) redko preval, prelaz: hiša stoji na presedljaju ♪
  25.      preségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30° C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to // biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega // biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo 2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan // delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila 3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata 4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja ● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju ◊ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati presegajóč -a -e: navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa ♪

   30.276 30.301 30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 30.451 30.476 30.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA