Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (30.305-30.329)


  1.      prepóka  -e ž (ọ̑) alp. prečna razpoka v skalovju: nastajanje prepok ♪
  2.      prepókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) razpokati: ledenik je prepokal prepókan -a -o: apnenec je tam prepokan in preluknjan ♪
  3.      prepoklína  -e ž (í) alp. ozka prečna razpoka v skalovju: prepoke in prepokline ♪
  4.      prepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
  5.      prepomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč pomemben: to so prepomembni problemi, da bi jih površno obravnavali 2. ekspr. zelo pomemben: prepomembni cilji; prepomembno novico imam zate ♪
  6.      prepóna  -e ž (ọ̑) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona ♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona 2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali ♪
  7.      preporòd  -óda m (ȍ ọ́) knjiž. prerod: to je povzročilo preporod; moralni preporod; preporod gledališča, kulturnega življenja / slovenski narodni preporod ♪
  8.      preporodítelj  -a m (ȋ) knjiž. preroditelj: narodni preporoditelj; preporoditelj gledališča / Vodnik in drugi preporoditelji ♪
  9.      preporodíti  -ím dov., preporódil; preporojèn (ȋ í) knjiž. preroditi: s svojim delom je skušal preporoditi naše kulturne in politične razmere ♪
  10.      prepoštèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal ♪
  11.      prepoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob ● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna ♪
  12.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
  13.      prepotíti  -ím dov., prepótil (ȋ í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu ∙ ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival ♪
  14.      prepotováti  -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov ♪
  15.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪
  16.      prepovédati  -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo // povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pismeno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati // povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali prepovédan -a -o: parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano ∙ loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega ♪
  17.      prepovedováti  -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj ♪
  18.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  19.      prepoznáva  -e ž (ȃ) glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev ♪
  20.      prepoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo // pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu 2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti ● star. prepoznavati življenje spoznavati prepoznavajóč -a -e: pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse ♪
  21.      preprášati  tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á) ekspr. natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala preprášati se tudi preprašáti se z vpraševanjem priti kam: po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika ♪
  22.      prepráti  -pêrem dov., preprál (á é) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol ● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil preprán -a -o 1. deležnik od preprati: preprana solata 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja ♪
  23.      prepráti  -pórjem dov., prepôrji preporjíte; preprál (á ọ́) star. preparati, pretrgati: preprati krilo, zaveso ♪
  24.      preprázen  -zna -o prid. (á) nav. ekspr. preveč prazen: skrinja ni ne preprazna ne prelahka / dom mu je postal preprazen in presamoten / to je zame preprazna pijača ♪
  25.      preprečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi ∙ bolje je preprečevati kakor zdraviti b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva // delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe ♪

   30.180 30.205 30.230 30.255 30.280 30.305 30.330 30.355 30.380 30.405  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA