Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (28.780-28.804)


  1.      postrežnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki se zaračuna za postrežbo: v tej restavraciji se plača tudi postrežnina; desetodstotna postrežnina // redko napitnina: dal mu je majhno postrežnino ♪
  2.      postŕgati  -am tudi -stŕžem dov. (ŕ r̄) s strganjem odstraniti: postrgal je omet z zidu; postrgati smetano iz lončka, žlindro iz pipe / ekspr. končno so postrgali smeti s ceste pometli, počistili // s strganjem izprazniti: postrgati lonček, skledo / dobro postrgati s krožnika ● ekspr. postrgala mu je korenček: šlik, šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izrazila škodoželjnost; ekspr. potrebni denar so postrgali iz vseh fondov vzeli, pobrali; ekspr. veja ga je postrgala po obrazu podrgnila, popraskala ◊ med. postrgati maternico odstraniti maternično sluznico postŕgan -a -o: postrgan lonec; postrgani ostanki ♪
  3.      postríči  -strížem dov., postrízi postrízite; postrígel postrígla (í) s skrajšanjem las oblikovati frizuro: vedno jo postriže frizerka; lepo, pravilno postriči; moram se postriči / dolge lase je postrigla ostrigla // nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: postriči drevesne poganjke / postriči kokošim peruti ● postriči na balin do golega; postriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; pog. postriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; ekspr. konj je postrigel z uhlji, ušesi napravil z njimi gib naprej in nazaj postrížen -a -o: moderno postrižen ♪
  4.      postròj  -ôja m (ȍ ó) 1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju 2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj ♪
  5.      postrojênje  -a s (é) 1. teh. strojne naprave, ki so med delovanjem povezane s tekočinskimi in energijskimi tokovi: zgraditi postrojenje za izkoriščanje odpadnega materiala; vrednost vgrajenih postrojenj 2. star. postava, sestava: moštvi sta nastopili v enakem postrojenju kot na prejšnji tekmi ♪
  6.      postrojíti  -ím dov., postrójil (ȋ í) voj. urediti, postaviti v postroj: postrojiti četo za odhod; postrojili so se z opremo in orožjem // publ. postaviti v vrsto: postrojiti brigadirje; obsojence so postrojili k zidu postrojèn -êna -o: bataljon je moral biti postrojen v nekaj minutah; postrojena četa ♪
  7.      postrúgati  -am dov. (ū) nar. vzhodno postrgati: postrugati saje / otroci so postrugali skledo ♪
  8.      postrúžek  -žka m (ȗ) nar. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: to je naš postružek ♪
  9.      postŕv  -i in -í ž (ȓ) sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi ♦ zool. ameriška ali kalifornijska postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  10.      postŕžek  -žka m (ȓ) 1. knjiž. kar se postrga: gnojiti s postržki iz kurnika 2. šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku: ker je bil postržek, so ga vsi razvajali ♪
  11.      póstskríptum  in póst skríptum tudi póst scríptum -a [-skr-] m (ọ̑-ȋ) knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.] ♪
  12.      postulát  -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov ◊ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat ♪
  13.      postulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zahtevati: postulirali so drugačne predpise 2. postavljati za izhodišče, predpostavljati: dokazuje, kar je prej samo postuliral ♪
  14.      postvaréti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati iz česa nematerialnega, duhovnega predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: družbeni odnosi so postvareli postvarèl in postvarél -éla -o: postvarelo človekovo bistvo ♪
  15.      postváriti  -im dov. (á ā) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvariti človekovo bistvo; postvariti duhovne vrednote / postvariti medčloveške odnose ∙ knjiž., redko v tridesetih letih se je pesniška tematika bolj postvarila konkretizirala, opredmetila postvárjen -a -o: postvarjeni družbeni odnosi ♪
  16.      postvárjati  -am nedov. (á) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvarjati človekovo bistvo / postvarjati doživljaje ♪
  17.      posúkati  -am in -súčem dov., tudi posukájte; tudi posukála (ú) s sukanjem več niti, pramenov zviti v eno nit, en pramen: posukati več sukancev / ekspr. posukati si brke ● nar. le čakajte, žena ga bo že posukala ukrotila posúkati se redko zasukati se: posukal se je v drugo smer posúkan -a -o: sukanec iz rahlo posukanih niti; posukana preja ♪
  18.      posúmiti  -im dov. (ū ȗ) 1. začeti sumiti: zbala se je, da bo mož kaj posumil; takoj je nekaj posumila; ob tem je posumil v fantovo poštenost; nehote, nekoliko posumiti / posumil ga je, da hoče zbežati osumil 2. ekspr. podvomiti: posumil je, da sta se srečala po naključju; posumila je o njegovi zvestobi ∙ ekspr. nikoli niso posumili vanj vedno so mu zaupali, verjeli // navadno v zvezi z na pomisliti: ker ga ni bilo, so doma takoj posumili na nesrečo; ob pregledu je zdravnik najprej posumil na žolčne kamne ♪
  19.      posušíti  -ím dov., posúšil (ȋ í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje ● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil posušíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila ● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posušèn -êna -o: posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje ♪
  20.      posúti  -sújem dov., posúl in posùl (ú ȗ) 1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti / posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem 2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad; streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula ● star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanj posút -a -o 1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče 2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami ● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno ♪
  21.      posvájati  -am nedov. (á) jemati tuje otroke za svoje: posvajali so otroke takoj po rojstvu; pren. posvajati tuje besede ♪
  22.      posvarílo  -a s (í) star. svarilo, opozorilo: zaradi njegovega posvarila je ostal kar doma; zahvalila se mu je za dobrohotno posvarilo ♪
  23.      posvarítev  -tve ž (ȋ) star. svarilo, opozorilo: ni mu bil hvaležen za posvaritev ♪
  24.      posvaríti  -ím dov., posváril (ȋ í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni ♪
  25.      posvéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: vse pesmi je posvečal njej / delo je posvečal spominu svojega učitelja b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjige je posvečal navadno materi // obravnavati v besedilu, knjigi: večino svojih razprav posveča vprašanju manjšin 2. nav. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: svoj čas je posvečala otrokom; vse svoje moči je posvečal izobraževanju // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posveča ji dosti ljubezni; temu problemu posvečajo premalo skrbi 3. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: kapelice so posvečali raznim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečal b) kaj za cerkveno rabo: posvečati cerkve, oltarje ● knjiž. samo njega posveča v svoje težave mu jih razkriva, zaupa posvéčati se ekspr. ukvarjati se: posveča se zlasti filozofiji / premalo se posveča družini / založba se posveča izdajanju klasikov izdaja klasike ♪

   28.655 28.680 28.705 28.730 28.755 28.780 28.805 28.830 28.855 28.880  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA