Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (2.855-2.879)


  1.      nanašálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. priprava za nanašanje: prodati nanašalec lepila; nanašalec barv, zlata ♪
  2.      napadálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor koga napade: napadalec plane iz zasede; braniti se napadalca; bežati pred napadalci; napadalec in napadenec / fašistični napadalec; imperialistični napadalci in zavojevalci 2. nav. ekspr. kdor nastopa proti čemu: bil je napadalec krivičnih družbenih razmer 3. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: napadalec strelja / srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo ♪
  3.      napadálen  -lna -o prid., napadálnejši (ȃ) 1. nanašajoč se na napad, napadanje: izdelati napadalni načrt / napadalni oddelki / napadalno in obrambno orožje / napadalna vojna 2. nav. ekspr. ki (rad) napada: napadalen človek je; samci so napadalnejši od samic / bolezenska nagnjenost k napadalnim dejanjem; njegovo napadalno vedenje jih je žalilo 3. ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga: napadalen človek; napadalen govor ◊ šport. napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu napadálno prisl.: igrali so zelo napadalno ♪
  4.      napadálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki koga napade: napadalka ji je iztrgala torbico iz rok / kače so lahko tudi napadalke 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki igra zlasti v napadu: dobro uigrane napadalke ♪
  5.      napadálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost napadalnega človeka: svoje napadalnosti ni prikrival; krotiti otrokovo napadalnost / napadalnost zveri / napadalnost imperializma / ekspr. družbenokritična napadalnost pesmi ♪
  6.      napadálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na napadalce ali napadanje: napadalska besnost / napadalski oddelki napadalni oddelki ♪
  7.      napadoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. napadalec: braniti se pred napadovalcem ♪
  8.      napajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na napajanje: hlevi z modernimi napajalnimi napravami / napajalna korita / napajalni vodovod ♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; strojn. napajalna voda voda, ki jo črpalka potiska v parni kotel ♪
  9.      napajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se napajajo živali: gnati živino na napajališče / cementno napajališče ob cesti ♪
  10.      napajálnik  -a m (ȃ) posoda, priprava za napajanje živali: napajalnik za krave; napajalniki in krmilniki ♦ agr. avtomatski napajalnik; metal. napajalnik naprava za dovajanje tekoče kovine v ulitek; žel. napajalnik naprava za dovajanje vode v lokomotivo ♪
  11.      napálm  -a m (ȃ) kem. lahko vnetljiva zmes iz bencina in aluminijevih soli, ki gori z močnim plamenom: polniti zažigalne bombe z napalmom / opekline od napalma; neskl. pril.: voj. napalm bomba ♪
  12.      napálmski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na napalm: napalmska zmes / letala so bombardirala vasi z napalmskimi bombami napalm bombami ♪
  13.      napeljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) jur. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca ♪
  14.      napeljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) jur. ženska, ki koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: obsodili so morilca in napeljevalko ♪
  15.      napenjálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) priprava za napenjanje, nategovanje: napenjalec za smuči, šotorske vrvi ♪
  16.      napenjálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj napenja, nateguje: napenjalna priprava, vzmet; napenjalna vrv ♦ strojn. napenjalno kolo ♪
  17.      napenjálo  -a s (á) strojn. priprava za naravnavanje napetosti gibajočega se jermena, gibajoče se niti ♪
  18.      napihoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) nav. mn., zool. ribe, ki se zlasti ob nevarnosti napolnijo z zrakom ali vodo in dobijo kroglasto obliko, Tetraodontidae: zelena napihovalka ♪
  19.      napovedoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj: zaposlen je kot napovedovalec; dober, znan napovedovalec; glas napovedovalca / razpisati mesto televizijskega napovedovalca // kdor na prireditvi napoveduje, komentira program: duhovit napovedovalec 2. kdor vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalci boljših dni / napovedovalec usode ♪
  20.      napovedoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. ženska, ki se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj: zaposlena je kot napovedovalka 2. ženska, ki vnaprej pripoveduje, določa potek, pojavitev česa: napovedovalka lepših dni / napovedovalka usode ♪
  21.      napovedoválnica  -e ž (ȃ) rad. akustično izoliran prostor za napovedovanje oddaj in branje poročil ♪
  22.      naravnálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj naravnava: naravnalna matica; naravnalna ročica ♪
  23.      naredbodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) jur. kdor daje odredbe, odloke, ukaze; odredbodajalec: naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada / bil je glavni naredbodajalec za zasedeno ozemlje ♪
  24.      narekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor narekuje, diktira: narekovalec in zapisovalec ♪
  25.      narekoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost ♦ teh. narekovalni aparat diktafon ♪

   2.730 2.755 2.780 2.805 2.830 2.855 2.880 2.905 2.930 2.955  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA