Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (28.030-28.054)


  1.      pólžast  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) ki ima obliko spirale: polžasti kodri / polžasti arhitektonski okraski / polžaste stopnice stopnice, ki se vzpenjajo spiralno ● ekspr. ne bodi tako polžast počasen ◊ fiz. polžasta vzmet spiralna vzmet; strojn. polžasto kolo kolo z izrezom na obodu, ki se prilega polžu pólžasto prisl.: polžasto zavit ♪
  2.      pólžek  -žka [u̯ž] m (ọ̄) 1. manjšalnica od polž: hišice polžkov / ob vsakem ušesu sta ji visela dva polžka / nasukal si je brke v polžke spiralno 2. nav. mn. zavit, okrogel, votel izdelek iz testa: zakuhati v juho pest polžkov ♪
  3.      pomagáj  -a m (ȃ) star., v zvezi na pomagaj na pomoč: že več kot pol ure je klicala na pomagaj; spodrsnilo mu je v steni in zavpil je na pomagaj(e) ♪
  4.      pomáganje  -a s (á) glagolnik od pomagati: pomaganje pri učenju / zaradi pomaganja revnim se je odpovedal lastnemu udobju ♪
  5.      pomagánje  -a s (ȃ) star., v zvezi na pomaganje na pomoč: klicati, vpiti na pomaganje; slišal je njen klic na pomaganje; prim. napomaganje ♪
  6.      pomagáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. dejavnost pomagačev: obsojala je njegovo pomagaštvo pri mučenju jetnikov / izdajstvo, ovaduštvo in druge oblike okupatorskega pomagaštva ♪
  7.      pomágati  -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam 2. delati, da kdo lažje kam ali odkod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj 4. delati, povzročati, da se komu izboljša a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj 5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj ● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost pomagajóč -a -e: pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje ♪
  8.      pomáhati  -am, in pomáhati tudi pomaháti -am dov. (á; á á á) 1. narediti (neurejene) gibe, navadno z roko: včasih kar tako pomaha / pes je pomahal z repom // narediti gibe z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: pomahala je otrokom, ki so se lovili pred hišo; pomahati z robčkom, roko (v pozdrav, slovo) / pomahal mu je, naj ustavi 2. ekspr. pojesti: pomahal je vse dateljne ♪
  9.      pomahljáti  -ám dov. (á ȃ) narahlo pomahati: pes je pomahljal z repom / obrnil se je in nam pomahljal v slovo ♪
  10.      pomahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: sunkoma je pomahoval po zraku / pes je pomahoval z repom // večkrat delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ob poslavljanju je pomahoval s klobukom 2. ekspr. viseti in se v presledkih gibati: levi rokav mu je prazen pomahoval ob telesu ♪
  11.      pomajáti  -májem tudi pomájati -em tudi -am dov., pomájaj pomájajte tudi pomajájte; pomajál tudi pomájal (á á; á) povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je pomajal cvetoče veje / presenečeno je pomajal z glavo / ekspr. pomajala je z rameni zmignila, skomignila; z vso silo se je zaletel v stolp, da se je ta kar pomajal zamajal ♪
  12.      pomajeváti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih majati: veter je pomajeval veje / pomajevati z glavo; široko je stopal in se pomajeval v plečih ♪
  13.      pomákati  -am nedov. (ȃ) dajati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomakati kruh v omako / pomakal je pero v črnilnik in pisal / pomakati noge v vodo ∙ ekspr. že dve uri pomakata trnek v morje lovita (ribe) s trnkom ♪
  14.      pomakníti  in pomákniti -em dov. (ȋ á) spremeniti čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomakniti omarico k postelji, v kot; pomakniti naprej, navzdol, nazaj; pomakniti se k steni, proti izhodu / klobuk je pomaknil na čelo, oči / pomakniti uro naprej; kazalec na uri se je pomaknil na dvanajst / sonce se je pomaknilo visoko; pren. dogodek je pisatelj časovno pomaknil nekoliko nazaj pomakníti se in pomákniti se star. umakniti se, oditi: pomaknila se je v svojo sobo / sovražnik se je hitro pomaknil pomáknjen -a -o: na čelo pomaknjen klobuk; zgodba je pomaknjena v prejšnje stoletje ∙ ekspr. hiše so pomaknjene med vrtove so, stojijo med vrtovi ♪
  15.      pomandráti  -ám dov. (á ȃ) pomendrati: pomandrati travo / konj ga je pomandral ♪
  16.      pománjkanje  -a s (ȃ) stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin: v hiši je bilo pomanjkanje; trpeti pomanjkanje; pomanjkanje denarja, kruha / pohištvo kaže na pomanjkanje; živeti v velikem pomanjkanju // dejstvo, da česa ni na razpolago v zadostni količini: pomanjkanje cementa, vode / pomanjkanje šolskih prostorov, stanovanj / pomanjkanje strokovnih kadrov / izpustili so ga zaradi pomanjkanja dokazov; pomanjkanje virov / pomanjkanje srčne kulture, samozavesti ♪
  17.      pomanjkljívost  -i ž (í) 1. nav. ekspr. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila // navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka 3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij ♪
  18.      pománjšanka  -e ž (ȃ) knjiž., redko manjšalnica, pomanjševalnica: hribček, pesmica in druge pomanjšanke ♪
  19.      pomaránča  -e ž (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu ♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje ♪
  20.      pomaránčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomarančo ali pomarančevec: pomarančni krhelj; pomarančna lupina / pomarančni nasadi / pomarančni jogurt, liker / pomarančni okus / pomarančna barva oranžna pomaránčno prisl.: pomarančno rumena barva ♪
  21.      pomaránčevec  -vca m (ȃ) 1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev 2. knjiž., redko pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti ♪
  22.      pomázati  -mážem dov., pomázala in pomazála (á ȃ) 1. nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi: pomazati pekač z oljem / pomazati kruh s smetano namazati 2. umazati: da ne bi pomazal tal, se je sezul; pazi, da se ne pomažeš / ekspr. pomazati zidove z napisi 3. pog. podkupiti: če boš pomazal, boš hitreje dobil pomázan -a -o: pomazana in odrgnjena obleka ♪
  23.      pomečkáti  -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: pomečkati obleko; oblačila so se v kovčku pomečkala; pomečkati si klobuk, krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: pomečkati borovnice; slive so se pomečkale 3. slabš. izvesti, odigrati na hitro, nenatančno: godbeniki so zadnje takte kar pomečkali / baletka je nekaj gibov kar pomečkala, da je spet ujela ritem 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo povedati: govornik je odgovor na neprijetno vprašanje kar pomečkal ● ekspr. ta nečedni posel hočejo pomečkati prikriti; ekspr. pomečkati si oči pometi pomečkán -a -o: pomečkan klobuk; pomečkano krilo ♪
  24.      pomehkuževáti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobje človeka pomehkužuje ♪
  25.      pomehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. povzročiti, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobno življenje jih je pomehkužilo; ker se je pretoplo oblačil, se je pomehkužil; pren. ta stranka se je čisto pomehkužila pomehkúžen -a -o: pomehkužen človek, organizem ♪

   27.905 27.930 27.955 27.980 28.005 28.030 28.055 28.080 28.105 28.130  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA