Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Al (276-300)
- analítika -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja ♪
- analítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija ♪
- analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
- analizátor -ja m (ȃ) 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb ♪
- analízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu ♦ teh. analizna tehtnica analitična ♪
- analizíranje -a s (ȋ) glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju ♪
- analizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati ♦ kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo ♪
- analógen -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji ♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe ♪
- analógičen -čna -o prid. (ọ́) analogen: analogični zaključki ♪
- analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ♪
- analógnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov ♪
- análogon -a m (ȃ) knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku ♪
- anárhoindividualístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari ♪
- anárhosindikalístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na anarhosindikalizem: anarhosindikalistična organizacija; anarhosindikalistično pojmovanje ♪
- anárhosindikalízem -zma m (ȃ-ȋ) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem ♪
- andalúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluško narečje / andaluški konj ♪
- andaluzít -a m (ȋ) min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat ♪
- animálen -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti ♪
- animáličen -čna -o prid. (á) animalen: animalični nagoni / ekspr. polastil se ga je animaličen strah ♪
- animáličnost -i ž (á) animalnost: elementarna animaličnost glavnega junaka ♪
- animalíst -a m (ȋ) umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist ♪
- animálnost -i ž (ȃ) lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku ♪
- anomálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast ♪
- anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija ♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto ♪
- anomálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376