Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (276-300)



  1.      analítika  -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja
  2.      analítski  -a -o prid. () nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija
  3.      analíza  -e ž () ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
  4.      analizátor  -ja m () 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
  5.      analízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu ♦ teh. analizna tehtnica analitična
  6.      analizíranje  -a s () glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
  7.      analizírati  -am nedov. in dov. () delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevatikem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo
  8.      analógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogijibiol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
  9.      analógičen  -čna -o prid. (ọ́) analogen: analogični zaključki
  10.      analogíja  -e ž () pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
  11.      analógnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov
  12.      análogon  -a m () knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
  13.      anárhoindividualístičen  -čna -o prid. (-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari
  14.      anárhosindikalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na anarhosindikalizem: anarhosindikalistična organizacija; anarhosindikalistično pojmovanje
  15.      anárhosindikalízem  -zma m (-) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
  16.      andalúški  -a -o prid. () nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluško narečje / andaluški konj
  17.      andaluzít  -a m () min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat
  18.      animálen  -lna -o prid. () živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
  19.      animáličen  -čna -o prid. (á) animalen: animalični nagoni / ekspr. polastil se ga je animaličen strah
  20.      animáličnost  -i ž (á) animalnost: elementarna animaličnost glavnega junaka
  21.      animalíst  -a m () umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist
  22.      animálnost  -i ž () lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
  23.      anomálen  -lna -o prid. () knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast
  24.      anomalíja  -e ž () odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija ♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
  25.      anomálnost  -i ž () lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA