Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (2.751-2.775)



  1.      naftalín  -a m () bela kristalna snov ostrega vonja, ki se pridobiva iz premogovega katrana: naftalin ščiti volnene izdelke, krzno pred molji; ta obleka diši po naftalinu ∙ ekspr. potegniti, vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti
  2.      naftalínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na naftalin: naftalinska raztopina / naftalinski vonj 2. slabš. nesodoben, zastarel: tudi dobra predstava ni mogla oživiti tega naftalinskega teksta / naftalinsko meščanstvo
  3.      nagačeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu
  4.      nahajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče; premogova, rudna nahajališča; nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja // publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča
  5.      nahvalíti  in nahváliti -im dov. ( á) izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne morejo ga nahvaliti; ti se nahvalijo med seboj
  6.      najemálec  -lca [c in lc] m () knjiž. najemnik: najemalec se je sprl z lastnikom hiše
  7.      najemodajálec  -lca [c in lc] m () publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo
  8.      najemojemálec  -lca [c in lc] m () publ. kdor kaj najame; najemnik: najemojemalec je dolžen plačati najemnino do petega v mesecu
  9.      nakálati  -am dov. () redko nasekati, nacepiti: nakalati drva, les
  10.      nakaláti  -ám dov.) nar. zahodno s kalanjem priti do določene količine vode: nakalal je polno korito / nakalati vodo pri vodnjaku
  11.      nakalítev  -tve ž () glagolnik od nakaliti: nakalitev krompirja
  12.      nakalíti  -ím dov., nakálil ( í) agr. z ustrezno temperaturo in vlažnostjo povzročiti kaljenje pred setvijo, sajenjem: krompir zmeraj nakalijo; nakaliti oves
  13.      nakazoválec  -lca [c in lc] m () 1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti 2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti
  14.      nakazoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakazovanje: nakazovalna služba / knjiž. naključja so včasih v življenju bolj nakazovalna, kot si moremo misliti
  15.      nakazoválka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od nakazovalec: nakazovalka pokojnin
  16.      nakladálec  -lca [c] m () 1. delavec, ki naklada: nakladalci in šoferji / jamski nakladalec 2. grad. nakladalnik: nakladalec se je pokvaril
  17.      nakladálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma ◊ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
  18.      nakladalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se naklada: ta kraj ni primeren za nakladališče / nakladališče lesa / postaja brez nakladališč
  19.      nakladálnica  -e ž () prostor ali naprava za nakladanje: zgraditi sušilnico in nakladalnico
  20.      nakladálnik  -a m () grad. stroj za nakladanje in prekladanje zemeljskega materiala: bagri, dumperji in nakladalniki ◊ agr. nakladalnik naprava za nakladanje gnoja na vozilo; mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak
  21.      nakoválce  -a s (ā) manjšalnica od nakovalo: udarjati s kladivcem po nakovalcu ◊ anat. slušna koščica med kladivcem in stremencem
  22.      nakoválo  -a s (á) kovinski podstavek, na katerem se kuje: udarjati s kladivom na nakovalo, po nakovalu / kleparsko, kovaško nakovalo ∙ ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
  23.      nakupoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor nakupuje: zmedo so povzročili nakupovalci; nakupovalci živeža / to je bivši nakupovalec sadja, živine
  24.      nakupoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakupovanje: nakupovalna mreža, torba / nakupovalni dan / nakupovalno središče / ekspr. nakupovalna mrzlica
  25.      nakupoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki nakupuje: nakupovalka je dolgo izbirala blago

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA