Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Al (27.405-27.429)


  1.      pofílmati  -am dov. (ȋ) nav. ekspr. prenesti s filmsko kamero na filmski trak: dogodek so tudi pofilmali / pofilmali so že dva njegova romana ♪
  2.      pofilozofírati  -am dov. (ȋ) ekspr. krajši čas razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: možje so še malo pofilozofirali in se razšli / rad bi malo pofilozofiral z njo se pogovoril ♪
  3.      pofôčkati  -am dov. (ȏ) etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledal, je stekel k drevesu in ga pofočkal ♪
  4.      pofôškati  -am dov. (ȏ) etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledala, ga je hitro pofoškala ♪
  5.      pofrancóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena pofrancózen -a -o: pofrancozeni hrvaški plemič ♪
  6.      pofrfotávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih zafrfotati: netopir je pofrfotaval nad sadovnjakom / zastave pofrfotavajo v vetru plapolajo, vihrajo 2. ekspr. lahkotno, urno tekati: dekle je pofrfotavalo po sobi sem in tja ♪
  7.      pofrtíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil ♪
  8.      pofurlániti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi ♪
  9.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača ♪
  10.      pogáčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od pogača: spekla je pogačice; odlomiti kos pogačice / skutina pogačica / pticam so vso zimo dajali lojene pogačice iz loja in mešanice zrnja 2. bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in dlanasto deljenimi listi, Trollius europaeus: tod rastejo pogačice / kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita 3. ploščata kost v kolenu: ob padcu si je poškodoval pogačico; pogačica in stegnenica ♪
  11.      pogáčka  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od pogača: otroci so jedli pogačke; speči pogačko ◊ obrt. pogačke klekljana čipka, katere vzorec ima obliko zavitega traku ♪
  12.      pogágati  -am dov. (ā) 1. krajši čas se oglašati z glasom ga: raca se je ustavila in pogagala 2. slabš. potopiti se, utoniti: v neurju so vsi pogagali / naj le pogagajo, lopovi ♪
  13.      pogájati 1 -am nedov. (ā) publ. 1. biti pogoj za kaj: misel pogaja besede; ti dve dejstvi se med seboj pogajata 2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: avtor opozarja na razmere, ki so pogajale tako pesniško izpoved / ta igralska zasedba pogaja kvalitetno izvedbo omogoča, zagotavlja / nadaljnji razvoj so pogajale nove smeri v znanosti in tehniki ♪
  14.      pogájati se  -am se nedov. (ȃ) skušati doseči soglasje, sporazum glede česa: pogajati se za ceno; stavkajoči so se pogajali z rudniškim vodstvom zaradi mezd / pogajati se za mir pogajajóč se -a -e: pogajajoče se stranke ♪
  15.      pogán  tudi pogàn -ána m (ȃ; ȁ á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan ♪
  16.      pogánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od poganjati: poganjanje čolna, ladje; poganjanje kolesa / bič za poganjanje konj / poganjanje za srečo / palice za poganjanje s smučmi ♪
  17.      pogánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije ◊ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice ♪
  18.      pogánjek  -jka m (ȃ) 1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine ♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej 2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke 3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti ♪
  19.      pogánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pogane ali poganstvo: poganski bogovi / poganska verovanja in vraže / poganska področja pogánsko prisl.: pogansko živeti ♪
  20.      pogánstvo  -a s (ȃ) za kristjane pripadnost veri, ki ne priznava Kristusa za boga: poganstvo in krščanstvo // miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna področja so se oklepala poganstva ♪
  21.      pogasíti  -ím dov., pogásil; pogašèn (ȋ í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen ♪
  22.      pogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) star. poginjati: žival je pogibala / pogibati od lakote; ljudje so pogibali za jetiko; pogibati za svobodo pogibajóč -a -e: ljudje, pogibajoči od gladu ♪
  23.      pogíniti  -em dov. (í ȋ) 1. pri živalih prenehati živeti: živina je poginila od lakote; zaradi onesnaženosti reke so ribe poginile 2. ekspr. umreti: veliko ljudi je poginilo od lakote; za to idejo je bil pripravljen poginiti; poginil je kot pes za plotom pogínjen -a -o: poginjene živali; prim. poginul ♪
  24.      pogínjati  -am nedov. (í) 1. pri živalih drug za drugim poginiti: živina je začela poginjati, ne da bi mogli ugotoviti vzrok; ribe so poginjale v večdnevnih presledkih 2. ekspr. umirati: od gladu poginjati poginjajóč -a -e: poginjajoča žival ♪
  25.      poginúl  -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) ki je poginil: zakopati trupla poginulih živali; prim. poginiti ♪

   27.280 27.305 27.330 27.355 27.380 27.405 27.430 27.455 27.480 27.505  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA